Pozdravljeni,
včeraj sem v oddaji Svet na kanalu A zasledila, da se išče darovalec/darovalka kostnega mozga za 3 letnega fantka. Sama sem imela letos marca tako presaditev in dobro vem, kako pomembno je to za preživetje. Ker mi ni vseeno, pozivam vse, ki bi bili pripravljeni postati darovalci, da to storijo. Postopek je povsem neboleč!
Hvala in lep dan vsem
Urša

Si dobila ali darovala? Nisem čisto razumela. Zanima, če si lahko navezala kakšen stik z darovalcem oz. prejmnikom, saj so meni razložili, da to ni mogoče. Jaz pa bi v primeru darovanja prav gotovo hotela vedet, kdo je ta človek oz. kako mu gre. Spoznala bi ga rada. 😉 Jasno pa, da bi darovala mozeg tudi če ne bi smela dobiti informacij.

O tem fantku je pa že napisano v Jani, pa tudi na forumu se je že pisalo, tako da nekaj ljudi je že šlo na vpis v register. Upajmo, da jih bo še več in se bo še marsikdo lahko pozdravil.

Srečno vsem.

Zavedat se je treba da se tukaj ne gre samo za fantka
SE avtomatsko vvpišete v register za vse ljudi
To je zelo težka odločitev,tako da ne imet samo fantka pred očmi

če ima nekdo samo 1 manjši dvom je najboljše da ne greste ,ker bog ne daj,da vas pokličejo,človek vas čaka,vi se pa premislite :(((

jaz sem dobila kostni mozeg od neznanega darovalca. Ker je moje počutje uredu, se prav zdaj trudim da spoznam darovalca.
Ne vem kaj ljudje toliko pomišljate glede darovanja, majhna stvar, ki jo naredite in rešite s tem življenje.
Res pa je da se vpišete v svetovni register. Res pa je tudi, da lahko darovanje odklonite. Na transfuziji se dobijo vse informacije.

In še to, sama sem bila obsojena na smrt, če ne bi imela presaditve. Veliko je podobnih zgodb, in dokler človek sam ne zboli ne vidi tega.

In kako je tveganje za tistega, ki daruje?

Informacije so v prilogi:

http://www.slovenija-transplant.si/index.php?id=vprasanja10&no_cache=1#irfaq_11_47c3f

Naj povdarim, da se vsaka bodoča mamica do 34. tedna nosečnosti lahko odloči za brezplačno darovanje pokovične krvi v javno banko. To je isto kot bi darovali kostni mozeg, le da bi šla ta kri iz popkovine v nasprotnem primeru v koš za smeti. Premalo smo obveščeni o takih zadevah. Zakaj ne bi nekomu pomagali na tako preprost način? Sama čakam svojega 2. otročička in sem se že prijavila za darovanje. LP

Jaz sem se vpisala včeraj. Brez pomislekov.

lp

Vesela sem da so tudi taki ljudje, ki to naredijo brez pomislekov.

lp Urša

Kam pa je treba it za tako prijavo?

Pa še nekaj – to je verjetno nekaj drugega kot darovanje krvi, ali ne?

Tema je sedaj žal aktualna zaradi dečka, ki potrebuje presaditev. Ob tem bi vas spomnila še, da premislite na darovanje organov po smrti – sebe ali bližnjih, da se bo lažje odločiti, ko boste na tem. Kaj ni lepo, če pomisliš, da boš mrtev nekomu oz. ponavadi večim rešil življenje. Veliko ljudi čaka na srce, pljuča, jetra, ledvice…in tudi otroci so med njimi. Naš sonček lahko sije svetleje, ker je končno dočakal nekoga, ki je svoje organe daroval po možganski smrti.

Je res da sem temo odprla zaradi fantka. Bi jo pa prej ali slej odprla. Tudi darovanje organov po smrti je lepa gesta. Meni se zdi lepo, če nekomu tako rešiš življenje…

Pa še o darovanju trupla razmislite. Jaz sem vpisana v vse te registre: za mozeg, truplo in organe. Sicer imajo nekateri pomisleke, da te še živega režejo, a ne vem no. Bo kar bo. Na pol mrtev oz. nesposoben živeti je slabše, kot da ti pomagajo umreti. 😉

Zima kam se greš oz. kje vse to urejaš da po smrti daruješ organe??
To si želim lep čas,pa žal ne dobim info na koga naj se obrnem

Od kdaj pa režejo žive ljudi, ki nameravajo darovati svoje organe?? In od kdaj komu pomagajo umreti? Kolikor vem, evtanazija uradno pri nas ni dovoljena. Pa še takrat bi to storili verjetno z injekcijo, ne pa z rezanjem 🙂

http://www.mf.uni-lj.si/katedra/261

Pokliči ali pošlji mail na Instutut za anatomijo in ti potem pošljejo obrazec. Glede rezanja živih pa sem se malo pohecala. Nekateri še vedno pravijo, da klinično mrtev ne pomeni biti res mrtev. 😉 Pa knjiga Rdeča zanka je tudi marsikoga razburila. Že dejstvo, da svojci marsikdaj ne dovolijo odvzema organov mrtvih pove veliko.

Glede darovanja organov: menda niti ni treba, da imate kartico, da ste darovalci. Če zaupate, da se svojcem ob vaši smrti ne bo snelo, lahko njim poveste, da želite, da se vaše organe daruje. Ob smrti se o darovanju organov umrlega posvetuje s svojci. Jaz sem mojim že povedala, da naj me ponucajo, kolikor se bo dalo 🙂

Ena slaba stran tega vpisa v register darovalcev kostnega mozga je naslednja: vsak tedan sta točno dve uri, ko lahko daš kri v ta namen. In, kdo bi si mislil, ampak jaz sem ob sredah med 10.00 in 12.00 uro v službi. Tako kot velika večina drugih, ki bi kaj takega naredili. Pa že vsaj 5 let nameravam to storiti… Ampak, če nameravaš narediti dobro delo, a ja tako nepredstavljivo, da ti pride kdo nasproti?
Darovanje organov, smo uredili, sem povedala bližnjim, da jih bom prihajala strašit, če bi odklonili darovanje po moji smrti in da njihovih ugovorov glede tega v obratnem primeru ne bom upoštevala…
Darovanje trupla pa… sem slišala drobec zelo gnusne zgodbe o tem, kakšno pomanjkanje pietete in hvaležnosti čutijo študenti medicine do pokojnih in delov njihovih teles, tako da… ni šans. Sem raje hrana za hroščke…

No, to je ta cirkus glede ur. Poleg teh točno določenih dveh ur, so nas “napodili se na predavanje. Nekajkrat letno oz. ko se nabere narod, organizirajo predavanje in po njem (popoldne) je še odvzem krvi. Jezili smo se, da s takim načinom odganjajo narod, a se očitno še niso zresnili. Ne razumem, zakaj tak protokol, saj narod nima točno takrat časa. A je odvzem krvi za tipizacijo res tako zelo drugačen kot na krvodajalski? Zakaj tak nebodigatreba postopek?

Zima … uff nisem vedela da mi boš link dala od tega
Ravno na ta inštitut sem šla po očetove stvari ,ko je umrl :(((