Forum: Knjižni molji

Za vse ljubitelje dobre knjige. Posebna stran, ki vam ponuja veliko koristnih nasvetov in informacij iz knjižnega sveta.

Septembra beremo

Odgovori Nova tema
Avatar Toro 7 Sep 2009 09:19

Renato Baretić, Hotel Grand. Spet solidna Baretićeva zgodba o Filipu, ki kot odrasel podoživlja Hotel Grand in svoje otroštvo v obmorskem mestecu, obkrožen z rahlo nenavadnim očetom in povsem neizrazito materjo, krdelcem ukrajinskih "plesalk" in z vsem, kar spada v takšno korporacijo. Pisec objavlja zgodbo kot parazit na Juliovem blogu, čemur sledijo tipični odzivi publike. Blogovska oblika je po dobrem razmisleku pravzaprav tisti boljši del romana, saj zgodba sama ni bogvekaj; je pa po drugi strani toliko večja nevarnost, da bo oblika sama roman pogubila kot muho enodnevnico. Vredno branja, z veseljem pa čakam na naslednji Baretićev roman.

Sploh ne vem, zakaj sem se ponovno poskušal spopasti z Grahamom Swiftom, saj sta bila tako Waterland kot tudi Last Orders bolj počasno najedanje kot nekaj, kar bi človeka razveselilo in zgrabilo. The Light of Day je pravzaprav še slabša zadeva, brezglava pripoved o detektivu in stranki, skrajno trapasto prikrivanje bistvenih informacij in začenjanje poglavij nekje na sredini - enostavno se mi ne ljubi ugibati, o čem tip poskuša nakladati.

Odgovori Citiraj sporočilo Povezava Prijavi objavo
Default avatar ugotavljam... 7 Sep 2009 11:30

Berem Nežnost volkov.
Nekje na polovici se odločam, ali naj se pregrizem do konca ali naj se posvetim čemu drugemu.

Odgovori Citiraj sporočilo Povezava Prijavi objavo
Default avatar Kerstin 7 Sep 2009 17:42

Lena Kramp: Buda ne potrebuje diete

Save the best for last, zato najprej minusi:
- naslov! - pojma nimam, od kod in zakaj. Zato ker začne in konča v zvezi s kilogrami? O različnih odtenkih božje-človeške ljubezni zelo zanimivo govori, a tega ne bi povezala z Budo. All in all - mimo;
- kot je ugotavljala že (mislim) Katja10, je sleng prav tako čisto mimo. Na pragu osemdesetih let recimo 'šit' in 'ups' še nista bila 'naša' izraza. Ob jeziku dobiš pogosto vtis, da gre za povsem aktualno zgodbo, ki se dogaja danes, ne pred 30 leti. Resnično sem začudena, da je urednik šel gladko prek tega;
- pošteno tolče po socializmu in maršalu, kar me moti, ne ker bi bila 'rdeča', ampak ker nekako ne spada v sicer zelo toplo, iskreno izpoved o življenju neke najstnice;
- kar naenkrat se - ob zaključku sicer imenitno povedanega poglavja - spomni in začne bralcu razlagati, da takrat še niso imeli brezžičnih telefonov. Jao jao.

Plusi:
- sveže, dokaj izvirno, vleče k branju, ni plehko, nekateri orisi ali posamezni odlomki ali povedi so fenomenalni (glej na koncu);
- dovolj kratko, da ni razvlečeno, in dovolj dolgo, da ni 'na horuk';
- zelo zanimivo opisani dve 'ljubezenski' zgodbi s čisto posebnega vidika, zlasti tista s Smiljanom - razmišljanje ob njej pa, postavljeno v njena najstniška leta, deluje vendarle preveč zrelo (tako da tu zraven je en minusek :));
- zelo dobro opisan akt, sicer eden precejšnjih 'problemov' v literaturi (s katerim se tudi sama bolj ali manj neuspešno spopadam, zato sem na take opise še bolj kritično pozorna);
- liki niso črno-beli, vtis o njih si lahko ustvarimo na podlagi njihovih dejanj, ne gre za podajanje opisov (zunanjosti in značaja), ki bralcu 'direktno soli pamet', o čemer je ravno tekla debata v drugi temi.

Odlomek (dekle, ki jo vsi morijo, npr. mama z glasbeno šolo, se večkrat zateče v baziliko, samo da ima mir):

Menihi nikoli niso privzdignili glasu v besno kričanje kot učitelji v šoli, niso tolkli z dnevnikom po katedru in metali krede v učence. Tudi če si ga kaj polomil, ne. Sploh nikoli. Razen tega ti ni bilo treba prisilno postati član partije ali njihovega pevskega zbora ali igrati na flavto v božjo slavo, dokler ti niso odpadle ustnice. V cerkvi je bilo božansko. Če bi bila bog, bi tu stanovala.


Lahkotno, a sveže, tudi globoko. In tako, da ne predvidiš ravno vsakega naslednjega poglavja ali konca vnaprej.
Priporočam.

K.

Odgovori Citiraj sporočilo Povezava Prijavi objavo
Default avatar Titija 8 Sep 2009 13:31

Do 2/3 prebrano odložila Nefretete (Drake), wannabe kriminalko nabuhlega jezika.

Prebrala kriminalko Zadnji obredi islandske avtorice Yrse Sigurdardottir. Všeč mi je bilo dejstvo, da gre za islandsko avtorico, saj mislim, da še nisem brala nobenega Islandca. Začetek knjige je obetaven, čeprav precej temačen, proti koncu pa zvodeni, čeprav še vedno vleče k branju. Zmerno priporočam ljubiteljem žanra.

Odgovori Citiraj sporočilo Povezava Prijavi objavo
Default avatar tja in nazaj 8 Sep 2009 16:28

Večerni tečaj.

tudi bralka

Odgovori Citiraj sporočilo Povezava Prijavi objavo
Default avatar jadraa 8 Sep 2009 16:52

Te dni sem ravno vrnila knjige, ki sem jih brala med dopustom.
Paasillino: zanimivo, čeprav sem obenem rahlo razočarana - glede na mnoga priporočila sem pričakovala nekaj drugega, se mi zdi. Tuleči mlinar mi je bil bolj všeč od Zajčjega leta.

Štoparski vodnik po galaksiji: medtem ko se je moj sorodnik noro zabaval in krohotal ob vsebini, se sama nisem mogla vživeti. Saj ne, da se ne bi tu in tam vsaj nasmehnila, kaj več pa ne. Zf se me nekako ne prime;

Coelho: Veronika se odloči umreti. Kaj vem, tako-tako. Se mi ni ljubilo ne razmišljat ne poglabljat.

Sedaj sem si prinesla domov Blatnikovi Spremeni me in Tao ljubezni.

Odgovori Citiraj sporočilo Povezava Prijavi objavo
Default avatar avtose19 8 Sep 2009 18:57

Strastna zapeljivka in sem se vsaj nasmejala. Lahko branje za poletne dni.

Odgovori Citiraj sporočilo Povezava Prijavi objavo
Default avatar eka67 10 Sep 2009 08:41

Tudi jaz sem brala isto kriminalko kot Titija, islandske avtorice Yrse, hčere Sigurda ( zanima me Islandija in vse v zvezi z njo).
Zgodovina ljubezni - N.Krauss - mislim, da sem priporočilo dobila tu - a ne vem točno - vedno sem polna listkov, lističev s priporočili knjig, pa kakšna starn iz časopisa s kritiko se najde v torbi, pa v mobitel si vpisujem, pa...
No, ni pomembno - spomnila me je na blaga in dobra človeka, brata in sestro Grodzinski, ki sta lastnika oh tako zelo dobre pekarne v Londonu ( kjer sem pred davnimi časi delala poleg au pair)- bila je taka nepozabna izkušnja, ves tisti kruh, pa pogače pred sabathom, pa košer kontrolor, pa ...Krasno, kalorično, okusno, dišeči spomini.
lp

Odgovori Citiraj sporočilo Povezava Prijavi objavo
Default avatar Mariposa 10 Sep 2009 08:58

No, jaz sem za nekaj časa zapustila Hrvate, zdaj sem pri Istranih. Lotila sem se Tomizze, ampak sem šele pri Materadi. Zelo mi je všeč tista pripadnost, ne k Italijanom, Hrvatom ali Slovencem, pač pa Istri - mešanici kultur in narodov. Za njo se bom lotila Obiskovalke.
Koga mi še svetujete? V slovenskem ali hrvaškem jeziku, ni pomembno, le da opisuje Istro.

Odgovori Citiraj sporočilo Povezava Prijavi objavo
Default avatar poppy1 14 Sep 2009 12:19

Čefurji raus
Zanimivo branje, je pa to balkanski catcher v slovenščini. Najstniška problematika, stopnjevana zaradi južnjaškega porekla protagonista, ki se spopada z dvojno dozo težav-odraščanjem in narodnostno identiteto. Vojnovič res zna povzeti duh fužinske družine, družbe in statusa posameznika v njej. Nekaj ste sicer govorili o njegovem slogu in jeziku, ampak mislim, da čefurščina samo še začini zgodbo in ji vdahne pristnost. V glavnem za smejat.

Lp

Odgovori Citiraj sporočilo Povezava Prijavi objavo
Default avatar Enka 14 Sep 2009 20:23

Prikaži citatpoppy1 je napisal/a:
Nekaj ste sicer govorili o njegovem slogu in jeziku, ampak mislim, da čefurščina samo še začini zgodbo in ji vdahne pristnost.
Mislim, da nas je večina čefurščino izpostavila kot največjo vrednost Čefurjev :-).

Odgovori Citiraj sporočilo Povezava Prijavi objavo
Default avatar poppy1 15 Sep 2009 10:44

Me veseli :D, se je pa pripomba nanašala na ˝Avgusta beremo˝.
Zakopala sem se v Potoniko, Pearl S. Buck. Skoraj avtobiografija, saj je pisateljica svoj čas živela na Kitajskem.
LP

Odgovori Citiraj sporočilo Povezava Prijavi objavo
Default avatar Katja10 15 Sep 2009 11:23

Še moje počitniško branje, seveda pa je bil kup knjig, ki sem jih vzela s sabo, preveč ambiciozno zastavljen ... Skupni imenovalec je rahlo, res rahlo razočaranje nad deli meni ljubih avtorjev.

Richard Ford: Independence Day

Gre za nekakšno samostojno nadaljevanje ene od mojih najljubših knjig, Sportswriter. Junak je isti, le da je vmes spremenil poklic in se iz "faliranega" pisca kratkih zgodb in športnega novinarja prelevil v prodajalca nepremičnin. Podobno kot Sportswriterja tudi to odlikujejo fenomenalno opisano melanholično-otožno občutje in zanimiva razmišljanja, knjiga tudi odlično poda komercialno naravo praznikov in dela ameriške družbe nasploh.
Štorija je preprosta: ločeni oče se s petnajstletnim "problematičnim" sinom za dva praznična dneva odpravi odpravi na potep. Njun odnos je krhek in zapleten, predvsem pa odlično opisan. Druga - ne manj zanimiva - tema obravnava nič več in nič manj kot - prodajo hiš. Človek ne bi verjel, da je o tem mogoče pisati enako zanimivo in poglobljeno kot o vseh običajnejših literarnih temah.
Knjiga je odlična, vendar bi bila - vsaj zame - enakovredna Sportswriterju, če Forda ne bi zaneslo v prepodrobno naštevanje ulic in cest, po katerih se ves čas prevaža. Saj ne, da bi bilo to kaj pomembnega, ampak šel je čez vsako mero. Mislim, da bi bila nekoliko okleščena prava mojstrovina.

Goncalo M. Tavares: Gospodje
What's the point te knjige, mi ni nikakor ni postalo jasno. Mikro štorije povezuje trden koncept, to pa je tudi vse, kar sem našla. Ne vem, po kakih tridesetih straneh sem si rekla, da tega mi pa res ni treba. S slastjo odloženo.

Roald Dahl: Like You
Najbrž spadam med redke, ki niso brali Dahlovih mladinskih knjig, me je pa zanimalo, kaj ima ponudit odraslim. Kratke zgodbe so črnohumorne, z nenavadnimi obrati, skoraj do konca pa se ne razkrije, kdo je good in kdo bad guy, čeprav sčasoma ugotoviš, da pač tisti, za katerega ne pričakuješ. Fajn, ampak za v anale pa tudi ne.

Javier Marias: Vročica in sulica
Mojstrsko napisano, seveda. Tema me ni tako pritegnila kot pri Tako belem srcu in Jutri v bitki misli name, ampak pri Mariasu to niti ni posebna tragedija, saj najbrž lahko odlično piše o vsem in je neverjetno dober stilist. Knjiga je obsežnejša od predhodnih, vseeno pa za njima zaostaja za kake pol zvezdice.

Margaret Drabble: The Witch of Oxmore
M. Drabble je bila menda prva avtorica knjig (pretežno) za ženske in (pretežno) o ženskah, ki je name naredila kak vtis, ne da bi pri tem šlo za kako hoch umetnost niti za čiklit. Pač nekaj vmes, odlična B-liga. Tudi pri tej knjigi, ki govori o ostareli ekscentrični pisateljici zgodovinskih del in njenih grabežljivih otrocih in njihovih družinah, je okej, vendar ne dosega drugih, čerpav ni slaba, nikakor ne.
Vsekakor pa dela M. Drabble toplo priporočam vsem, ki bi prebrali kako dobro "žensko" knjigo, ki pa ponuja še veliko več kot zgolj neskončno pisarjenje o ljubezni. "Trezne" knjige z zanimivimi razmišljanji in odličnimi, prepričljivimi liki.

Jonathan Tropper
Knjiga je nekakšen dicklit, pa tudi konzumentkam čiklita bo gotovo všeč. Govori o rosno mladem vdovcu, ki nikakor ne more preboleti ženine smrti. Zabavno, precej duhovito in vsekakor za kako stopničko boljše od drugih knjig tega žanra. Knjiga bo seveda kmalu izpuhtela iz spomina, ampak njen cilj zagotovo ni v tem, da bi se vpisala v knjigo slavnih, pač pa uspešnih.

Odgovori Citiraj sporočilo Povezava Prijavi objavo
Default avatar Katja10 15 Sep 2009 11:24

Pardon, pri Jonathanu Tropperju sem pozabila napisat naslov: How to Talk to a Widower.

Odgovori Citiraj sporočilo Povezava Prijavi objavo
Default avatar Brižinski 15 Sep 2009 12:48

Katja10, hvala za izčrpno in (kot vedno) zanimivo poročilo. Smo že nestrpno čakali, da se vrneš z dopusta in se nam spet pridružiš.

Odgovori Citiraj sporočilo Povezava Prijavi objavo
Default avatar Enka 15 Sep 2009 13:39

Prikaži citatBrižinski je napisal/a:
Katja10, hvala za izčrpno in (kot vedno) zanimivo poročilo. Smo že nestrpno čakali, da se vrneš z dopusta in se nam spet pridružiš.
Hehe, prav res da.

Odgovori Citiraj sporočilo Povezava Prijavi objavo
Default avatar Katja10 15 Sep 2009 16:27

Madonca, saj mi bo še nerodno - ste me bolj pogrešali kot lastna mama ;-)

Odgovori Citiraj sporočilo Povezava Prijavi objavo
Default avatar Nikani 17 Sep 2009 10:54

John McGahern: Med ženami

Nasploh sem ljubiteljica družinskih sag in romanov, ki opisujejo družine, njihove člane, razmerja itd., zato mi je tudi ta knjiga ˝sedla˝. Opisuje družino s skrajno avtoritativnim očetom, ki ga vsi po malem sovražijo ampak si vseeno želijo njegove potrditve in bližine. Sicer me spominja na že prebran roman ampak se pri najboljši volji ne morem spomnit na katerega. Če je kdo prebral, naj me prosim spomni.

Drugače pa prosim še za kakšen namig za podobno branje.

Odgovori Citiraj sporočilo Povezava Prijavi objavo
Default avatar Enka 17 Sep 2009 11:48

Prikaži citatNikani je napisal/a:
Drugače pa prosim še za kakšen namig za podobno branje.
Tule gor so bili svoj čas zelo popularni Popravki (Franzen, Jonathan).

Odgovori Citiraj sporočilo Povezava Prijavi objavo
Default avatar Nikani 17 Sep 2009 12:53

Prikaži citatEnka je napisal/a:
Prikaži citatNikani je napisal/a:
Drugače pa prosim še za kakšen namig za podobno branje.
Tule gor so bili svoj čas zelo popularni Popravki (Franzen, Jonathan).
Hvala za namig ampak je stvar že predelana ;-))

Odgovori Citiraj sporočilo Povezava Prijavi objavo
Na vrh