Med.Over.Net

Čustvena inteligenca, komunikacija in odnosi

Odgovarjajo: Boštjan Topovšek, Supervizant telesne psihoterapije Core Energetics, Mojster Coach Nevrolingvističnega programiranja

Medsebojni odnosi in komunikacija. Kako se obnašati in kaj reči v določenih situacijah? Kako izboljšati komunikacijo/odnos na splošno? Kako pogovor obrniti tako, da v njem pridemo dalje in ne ponavljamo že »100-krat« izrečenih in slišanih stvari, ponavadi obtožb drugega? Kako pregovoriti šefa, da se bodo »stvari odvijale po vaše« in kako dopovedati sodelavcu, da naj vas vendar posluša? Vprašajte in poskušali bomo pomagati.

Boštjan Topovšek , Supervizant telesne psihoterapije Core Energetics, Mojster Coach Nevrolingvističnega programiranja

Bostjan_Topovsek

Varanje in ljubezen

Default avatar

nepomembno?

Varanje in ljubezen
Napisal: magdalenaa
Datum: 12.08.2009 22:17

"Lepo prosim še za razjasnitev pojmov oz. definicijo ljubezni...enako kot ste opisali že marsikaj pri varanju.

Spodaj ste eni rekli, da je možno ljubiti dva. Ne vem, če mešam ljubezen in odnos, a mene so učili, da so temeljne sestavine ljubezni spoštovanje, zaupanje, bližina, poznavanje drug drugega, pripadnost, občutek sprejetosti, zaželjenosti,...da če tega ni, gre za enosmerno cesto, sanjarjenje. Torej, če si dva nista blizu, se ne poznata....ker eden vara..

ne more iti za ljubezen, ker ljubiš nekoga drugega, nekoga, ki se pretvarja da je nekaj, je pa v bistvu čisto nekaj drugega, .. tega človeka ne poznaš, ne deliš z njim iste poti, ker on hodi še eno pot z nekom drugim...

kje je napaka v moji enačbi, da se vam izide, meni pa ne, prosim?"



Re: Varanje in ljubezen
Napisal: Tessa
Datum: 13.08.2009 10:37

"Moj post temelji na izkušnji in ne vsebuje nobene teorije.

Ljubiš, spoštuješ, zaupaš, ustvariš bližino, se sprejemaš in si želiš lahko dve osebi in obe osebi ti lahko to vračata. Verjetno ne, ko si mlad, brez izkušenj in sprejemaš neke družbene norme nekritično. Ko pa o njih začneš razmišljati, ko prisluhneš svojim občutkom spoznaš, da je to mogoče.

Zakaj misliš, da se dva ne poznata, ker en vara. Zdi se mi, da mi tu ljubezen enačimo s posesivnostjo, kar je moje, je moje in od nikogar drugega. To je razumljivo, ker za tem stoji strah pred izgubo. Vendar, če to analiziraš, si odgovoriš na vprašanja, ki se ti ob prevari ali varanju porajajo čisto iskreno (in odmisliš vse moralno etične norme), prideš do nekaterih ugotovitev. In sicer:
- lahko ljubiš dve osebi in obe osrečuješ, v primeru varanja vsako na svoj način
- ljubezen ni količinsko omejena, več ko jo prejemaš, več jo oddajaš in je zato, da jo daješ drugemu ni potrebno odtegovati prvemu, seveda ob pogoju, da je domač odnos ljubeč
- ker je v vsakemu nek notranji "pra strah", da ostanemo sami, si tisti prevarani zatiskajo oči oziroma, dokler doma dobijo dovolj iskrene pozornosti in drugih nežnosti in se v odnosu še vedno počutijo varne, jih ta problem pač ne tangira.

Problem varanja in vseh moralnih sodb, pa tudi bolečine ob prevaranosti je v tem, da se kot pijanec plota držimo ali se sklicujemo na tisto, kar so nas učili starši, prijatelji, družina in to kar vidimo v družinah navzven. Morala tudi ima svoj namen: ohraniti osnovno družbeno celico: družino in poskrbeti za mladiče. Sicer pa, monogamija med moškim in žensko ni nekaj, kar nam je prirojeno temveč pridobljeno skozi moralo.
Čas bi bil, da bi začeli tudi o morali in etiki v povezavi z odnosom ramišljati samostojno, tudi nekoliko kritično in sprejemati življenje tako kot je. Ponovno poudarjam, ne propagiram varanja, še zdaleč ne, ni zdrav za vse odnose ali bolje rečeno, varanje se obrestuje samo redkim parom. Pa vendarle, zaradi manj obsojajočega odnosa družbe bi prevarani lažje prenesli in predelali bolečino, ne pa da se morajo ukvarjati še z izgubo dostojanstva v svojem okolju.

Žal pa razumemo druge le, če stopimo v njihove čevlje."



http://med.over.net/forum5/read.php?275,5634066

Citirano je vprašanje in prvi odgovor teme iz foruma Nezvestoba (ostali dostopni v linku). Kakšni bi bili vaši odgovori, če bi bila odprta na tem forumu?
Default avatar

Niti ni važnoo

nepomembno? je napisal/a:
Varanje in ljubezen
Napisal: magdalenaa
Datum: 12.08.2009 22:17

"Lepo prosim še za razjasnitev pojmov oz. definicijo ljubezni...enako kot ste opisali že marsikaj pri varanju.

Spodaj ste eni rekli, da je možno ljubiti dva. Ne vem, če mešam ljubezen in odnos, a mene so učili, da so temeljne sestavine ljubezni spoštovanje, zaupanje, bližina, poznavanje drug drugega, pripadnost, občutek sprejetosti, zaželjenosti,...da če tega ni, gre za enosmerno cesto, sanjarjenje. Torej, če si dva nista blizu, se ne poznata....ker eden vara..

ne more iti za ljubezen, ker ljubiš nekoga drugega, nekoga, ki se pretvarja da je nekaj, je pa v bistvu čisto nekaj drugega, .. tega človeka ne poznaš, ne deliš z njim iste poti, ker on hodi še eno pot z nekom drugim...

kje je napaka v moji enačbi, da se vam izide, meni pa ne, prosim?"



Re: Varanje in ljubezen
Napisal: Tessa
Datum: 13.08.2009 10:37

"Moj post temelji na izkušnji in ne vsebuje nobene teorije.

Ljubiš, spoštuješ, zaupaš, ustvariš bližino, se sprejemaš in si želiš lahko dve osebi in obe osebi ti lahko to vračata. Verjetno ne, ko si mlad, brez izkušenj in sprejemaš neke družbene norme nekritično. Ko pa o njih začneš razmišljati, ko prisluhneš svojim občutkom spoznaš, da je to mogoče.

Zakaj misliš, da se dva ne poznata, ker en vara. Zdi se mi, da mi tu ljubezen enačimo s posesivnostjo, kar je moje, je moje in od nikogar drugega. To je razumljivo, ker za tem stoji strah pred izgubo. Vendar, če to analiziraš, si odgovoriš na vprašanja, ki se ti ob prevari ali varanju porajajo čisto iskreno (in odmisliš vse moralno etične norme), prideš do nekaterih ugotovitev. In sicer:
- lahko ljubiš dve osebi in obe osrečuješ, v primeru varanja vsako na svoj način
- ljubezen ni količinsko omejena, več ko jo prejemaš, več jo oddajaš in je zato, da jo daješ drugemu ni potrebno odtegovati prvemu, seveda ob pogoju, da je domač odnos ljubeč
- ker je v vsakemu nek notranji "pra strah", da ostanemo sami, si tisti prevarani zatiskajo oči oziroma, dokler doma dobijo dovolj iskrene pozornosti in drugih nežnosti in se v odnosu še vedno počutijo varne, jih ta problem pač ne tangira.

Problem varanja in vseh moralnih sodb, pa tudi bolečine ob prevaranosti je v tem, da se kot pijanec plota držimo ali se sklicujemo na tisto, kar so nas učili starši, prijatelji, družina in to kar vidimo v družinah navzven. Morala tudi ima svoj namen: ohraniti osnovno družbeno celico: družino in poskrbeti za mladiče. Sicer pa, monogamija med moškim in žensko ni nekaj, kar nam je prirojeno temveč pridobljeno skozi moralo.
Čas bi bil, da bi začeli tudi o morali in etiki v povezavi z odnosom ramišljati samostojno, tudi nekoliko kritično in sprejemati življenje tako kot je. Ponovno poudarjam, ne propagiram varanja, še zdaleč ne, ni zdrav za vse odnose ali bolje rečeno, varanje se obrestuje samo redkim parom. Pa vendarle, zaradi manj obsojajočega odnosa družbe bi prevarani lažje prenesli in predelali bolečino, ne pa da se morajo ukvarjati še z izgubo dostojanstva v svojem okolju.

Žal pa razumemo druge le, če stopimo v njihove čevlje."



http://med.over.net/forum5/read.php?275,5634066

Citirano je vprašanje in prvi odgovor teme iz foruma Nezvestoba (ostali dostopni v linku). Kakšni bi bili vaši odgovori, če bi bila odprta na tem forumu?

Tessa me navdušuje.
Default avatar

je važno

Citiram Tesso:

"Ponovno poudarjam, ne propagiram varanja, še zdaleč ne, ni zdrav za vse odnose ali bolje rečeno, varanje se obrestuje samo redkim parom. Pa vendarle, zaradi manj obsojajočega odnosa družbe bi prevarani lažje prenesli in predelali bolečino, ne pa da se morajo ukvarjati še z izgubo dostojanstva v svojem okolju."


Se ne strinjam s Tesso.

Varanje se na noben način ne more obrestovati, tudi redkim (izjemam) parom NE.
Varanje je najbolj zavrženo dejanje. Z varanjem pokažemo "tistemu ki ga varamo", kako malo nam je mar zanj(o).

Tisti, ki vara (dokazano) NE spoštuje sam sebe. In če nimaš samospoštovanja, nimaš NIČESAR.

Okolica je pri tem čisto nepomembna. In zakaj se ukvarjati z drugimi?
In prav z okolico in njihovim mnenjem se ukvarjajo tisti oziroma jim je pomembno njihovo mnenje, ki nimajo samospoštovanja.
Default avatar

Jonson

Saj je v bistvu preprosto.

Varanje temelji na konceptu skrivanja, laganja. Kako lahko nekdo trdi, da ljubi, a se na skrivaj dobiva z nekom tretjim?

Ljubezen je odkrita in nima kaj skrivat.

Drugo bi bilo, če bi vsi trije vedeli za vsakega izmed njih in bi se s tem strinjali in živeli skupaj.

Kaj pa bi se zgodilo, ko bi partner zvedel za varanje? Bi se ljubezen obdržala?

Koncept varanja ni skladen z ljubeznijo. To ne gre skupaj.

Lahko, da je Tess moški in se pretvarja, da je ženska.
Default avatar

Jonson

Morala tudi ima svoj namen: ohraniti osnovno družbeno celico: družino in poskrbeti za mladiče.
To pomeni, da ima morala svoj pomen. Če je tako, kot pravi v zgornjem stavku, potem morala ni nič drugega, kot esenca dolgoletnih IZKUŠENJ človeštva.

Če je družina temelj civilizacije (in tudi je), potem je morala in z njo povezana monogamija vrednota, ki omogoča nastanek in vzpon civilizacije.

Ko morala in z njo monogamija izgine, potem izgine družina, ko izgine družina, civilizacija propada.
Sicer pa, monogamija med moškim in žensko ni nekaj, kar nam je prirojeno temveč pridobljeno skozi moralo.
Je v tem kaj narobe?

Potem lahko rečemo tako: kdor ni moralen je destruktiven do civilizacije.



Ali je monogamija prirojena ali ne je bolj filozofsko vprašanje...

P.S. Cec - moj prejšnji komentar lahko izbrišeš, ker je isti, kot ta, le da je nepregleden, ker sem se zmotil pri ukazu (quote)...
Default avatar

cec

Urejeno, drugič mi kar preko ZS sporoči.
Default avatar

ne-dam-se

Se kar strinjam z Jonsonom.

Eno je t.i. odprto alias svobodno razmerje, ko trije vedo drug za drugega (no, zakaj trije, ko pa so lahko štirje, pet ...), drugo pa je varanje, ko si eden bolj kot ne fila ego z iluzijo, da osrečuje naenkrat kar dva :)))

In bolj kot kakšen racio, priučena morala ali čustva, mi nekako intuicija ne 'da', da bi družila prvo ali drugo z ljubeznijo (P.S. intuicija pač ni nekaj priučenega, kot je npr. morala, prav tako ne pridobljena na način etike, obe tudi presega in včasih celo povsem negira, še posebno v primeru priučene morale ... je torej neodvisen vir resnične jasnosti).

Ampak če vendarle vklopim še racio, se tudi temu slej ko prej upre povezovati ljubezen z varanjem.

Ker (tako jaz to vidim):

- svobodna razmerja bazirajo bolj na nekakšnih 'friendly' razmerjih s primesmi spolne privlačnosti, kakšna globja predanost je v teh odnosih slej ko prej v napoto ...

- v primeru varanja pa gre v sami osnovi tako in tako za tisoč in en poizkus bega pred resnično predanostjo in globoko predanostjo (in gre torej za beg pred ljubeznijo samo), pa naj bodo osnovni triger privzgojeni ali pridobljeni vzorci, samodokazovanje (torej ego), čustveni manjko, strah pred resnično intimnostjo, samopozaba, iskanje hipnih užitkov, želja po izhodu iz primarnega razmerja ...


In če vklopim še čustven vidik: ja, marsikatero čustvo bi lahko povezala z varanjem, ljubezni pa ne po svojih, še manj pa po meni znanih izkušnjah drugih nikakor ne (mogoče tudi zato, ker ljubezen po svojem bistvu enostavno presega čustva).



Skratka sem torej mnenja, da LJUBEZEN Z VSEM NAŠTETIM NIMA PRAV NIČ.

Mi je pa hecno, da jo mnogi (npr. Tessa) na vsak način želijo povezovati tako s sabo kot tudi takšnimi, 'razpršenimi' razmerji.

Kar daje slutiti, da hrepenenje po nečem več v njih vendarle je!
Default avatar

Paco Moralles

Re: Varanje in ljubezen
Napisal: Tessa
Datum: 13.08.2009 10:37

"Moj post temelji na izkušnji in ne vsebuje nobene teorije.
...........................................

Žal pa razumemo druge le, če stopimo v njihove čevlje."


Nezdravo je stopati v tuje čevlje, pa naj bo to v resnici ali v prispodobi!
Ljubezen se sicer da deliti, a kaj ko je vsak premore le 100% in je ne more razdeliti na dvakrat ali večkrat po 100%!!
NE RABIM POTRDILA, DA SEM NEUMEN, IMAM POTRDILO O DRŽAVLJANSTVU!
Default avatar

magdalenaa

Nisem jaz kopirala teme še sem, zdaj slučajno berem. Ljubezen je nad čustvi praviš Ne-dam-se. Ful si prizadevam odkriti, kaj je ljubezen in kaj ni, da vsaj vidim, kakšne teoretične možnosti imam, da me bo v celem življenju sploh kdo ljubil in bom jaz ljubila njega. Doslej sem imela izkušnje z starši odvisniki, ki me niti radi niso imeli in so me zaradi vzdrževanja svojih opojnih substanc naredili za grešnega kozla, nato pa same enosmerne ljubezni oz. zaljubljenosti.

Mag. Monika Seleš bi po moje morala vedeti kaj o ljubezni, če se ukvarja z varanjem...oz. je edina na Monu formalno kompetentna za obrazložitev pojma ljubezni. Ona pravi in tudi na moje vprašanje odgovarja, da je možno ljubiti dva, da gre za občutke, ki jih oseba, ki ljubi dva, ima, da ona pač potrebuje za svoje potrebe, občutek izpopolnjenosti več oseb.

Ne-dam-se, kaj te pravzaprav sprašujem, ljubezen če je nad čustvi, občutki, potrebami...po tvoje potem drži, da ljubezen nič ne zahteva, ne prizadene...tista definicija ljubezni? A se potem motijo tisti, ki pravijo, da gre pri odvisnostih od odnosov samo za popačeno sliko ljubezni, da pa ljubezen vendarle je?
Default avatar

flashgordon

magdalenaa je napisal/a:
Nisem jaz kopirala teme še sem, zdaj slučajno berem. Ljubezen je nad čustvi praviš Ne-dam-se. Ful si prizadevam odkriti, kaj je ljubezen in kaj ni, da vsaj vidim, kakšne teoretične možnosti imam, da me bo v celem življenju sploh kdo ljubil in bom jaz ljubila njega. Doslej sem imela izkušnje z starši odvisniki, ki me niti radi niso imeli in so me zaradi vzdrževanja svojih opojnih substanc naredili za grešnega kozla, nato pa same enosmerne ljubezni oz. zaljubljenosti.

Mag. Monika Seleš bi po moje morala vedeti kaj o ljubezni, če se ukvarja z varanjem...oz. je edina na Monu formalno kompetentna za obrazložitev pojma ljubezni. Ona pravi in tudi na moje vprašanje odgovarja, da je možno ljubiti dva, da gre za občutke, ki jih oseba, ki ljubi dva, ima, da ona pač potrebuje za svoje potrebe, občutek izpopolnjenosti več oseb.

Ne-dam-se, kaj te pravzaprav sprašujem, ljubezen če je nad čustvi, občutki, potrebami...po tvoje potem drži, da ljubezen nič ne zahteva, ne prizadene...tista definicija ljubezni? A se potem motijo tisti, ki pravijo, da gre pri odvisnostih od odnosov samo za popačeno sliko ljubezni, da pa ljubezen vendarle je?
Perheps they were right in putting love into books...
Perheps it could not live live anywhere else...
(W.Faulkner)

Ljunezen je nad čustvi? od kdaj? Ljubezen , ki si jo ti tako trudiš doživeti in se očitno zelo obremenjuješ s tem verjetno sploh ne obstaja.... O Tej ljubezni nad čustvi bi lahko rekli da se vleče že iz Biblijskih ćasov, kjer je zapisano da ljubi vse ljudi; to je t.i univerzalna (hipijevska ljubezen), utopija, pesniška ljubezen... Ljubezen , ki si jo pa ti želiš doživeti je pa splet človekove osebnosti, hormonov, feromonov, privlačnosti, poželjenja in na koncu tudi spolnosti... ko se vse to preplete v kemično, čustveno in biološko mešanico ( pa ne pozabimo še fizike oz zakona privlačnosti) boš doživela to svojo ljubezen, možno je da ti je ljubljena oseba ne bo vračala, amak ko boš v želodcu čutila tisto blago-sladko-trpko bolečino, ko boš začutila vročino... potem boš vedela da je to to....vse ostalo o čemer se pa zgoraj piše je pa navlaka iz dr.Romanov ali pa je nekdo videl preveč sončnih zahodov))..skratka prepusti se in nehaj iskati, pa te bo ljubezen našla..tako pa samo mučiš samo sebe z neko usodno ljubezijo, ki mogoče sploh ne obstaja...
lp
Default avatar

ne-dam-se

magdalenaa je napisal/a:
Nisem jaz kopirala teme še sem, zdaj slučajno berem. Ljubezen je nad čustvi praviš Ne-dam-se. Ful si prizadevam odkriti, kaj je ljubezen in kaj ni, da vsaj vidim, kakšne teoretične možnosti imam, da me bo v celem življenju sploh kdo ljubil in bom jaz ljubila njega. Doslej sem imela izkušnje z starši odvisniki, ki me niti radi niso imeli in so me zaradi vzdrževanja svojih opojnih substanc naredili za grešnega kozla, nato pa same enosmerne ljubezni oz. zaljubljenosti.

Mag. Monika Seleš bi po moje morala vedeti kaj o ljubezni, če se ukvarja z varanjem...oz. je edina na Monu formalno kompetentna za obrazložitev pojma ljubezni. Ona pravi in tudi na moje vprašanje odgovarja, da je možno ljubiti dva, da gre za občutke, ki jih oseba, ki ljubi dva, ima, da ona pač potrebuje za svoje potrebe, občutek izpopolnjenosti več oseb.

Ne-dam-se, kaj te pravzaprav sprašujem, ljubezen če je nad čustvi, občutki, potrebami...po tvoje potem drži, da ljubezen nič ne zahteva, ne prizadene...tista definicija ljubezni? A se potem motijo tisti, ki pravijo, da gre pri odvisnostih od odnosov samo za popačeno sliko ljubezni, da pa ljubezen vendarle je?
To je problem na MON-u, ker mnogi, ki tu veliko visimo, velikokrat o enem in istem govorimo večkrat. No, hvala bogu za iskalnik in možnost postanja linkov:

http://med.over.net/forum5/read.php?163 ... sg-5575122

Tu (pa ne samo tu) smo o tem že debatirali.

Drugače pa: mag. Seles je res super pridobitev za MON, kar pa še ne pomeni, da je, čeravno je specializirala varanje, edina in nesporna avtoriteta.

Osebno z veseljem prisluhnem vsem faktom, ki jih predstavi (čeravno bi raje videla več podatkov še iz drugih virov, kajti podatki iz njenih raziskav imajo precej omejen vzorec), tudi določene klasifikacije so zanimive, obrazložitve ... sem pa že večkrat opazila, da se niti slučajno ne strinjam z njo v vseh njenih zasebnih mnenjih, pa tudi ne siceršnjih osebnih pogledih širše, ki vendarle (je samo človek) kukajo ven iz njene ozke specializacije.
Default avatar

magdalenaa

In kaj naj bi po tvoje vpisala v iskalnik, da bi dobila to temo in odgovor?

Nekaj sem prebrala in kljub temu, da sem si celo skuhala kavo, da bi lahko sledila, sem zaenkrat obupala. Se vrnem, ko si naberem novih moči.:-)
Default avatar

ne-dam-se

Narobe si me razumela.

Napisala sem samo, da smo se o tem že tolikokrat prav na ČI pogovarjali, da imam včasih občutek, da se samo še ponavljam. Se sploh kdo rad ponavlja v nedogled?

V iskalnik sem pa tudi vtipkala sama in našla to, kar bi ti odgovorila, če ne bi pred tem že kdaj o tem prav tu pisala, in ti postnila tudi link. Kar se mene tiče, je to to.

Od tebe nihče ni zahteval nič.

Na tebi je zdaj jasno le, če sploh hočeš kliknit na link in prebrat ... mogoče ne niti moj post,, ampak raje še kakšen post nižje (od npr. Jonsona), in to je to ;)
Default avatar

[email protected]

S Tesso se popolnoma strinjam.

Sem primer para, katerima se je varanje obrestovalo...v resnici...je celo rešilo zakon.

Pa naj se sliši še kako nenavadno, v podrobnosti ne bom šla.
Default avatar

Monika nisem

Ma kaj komplicirat. Delaj drugemu, kar bi hotel, da bi delala tebi in ne delaj, česar si ne bi želel- sam-a. Preprosto, a ni?
Default avatar

Jonson

[email protected] je napisal/a:
S Tesso se popolnoma strinjam.

Sem primer para, katerima se je varanje obrestovalo...v resnici...je celo rešilo zakon.

Pa naj se sliši še kako nenavadno, v podrobnosti ne bom šla.
Varanje ne more prinesti nič dobrega. Lahko kvečjemu prinese 'vihar' pri katerem se dva začneta bolj zavedati drug drugega, in odvisno kakšna sta, se lahko odločita za nadaljevanje odnosa. Tak odnos je lahko v bodoče bolj dinamičen.

To ne pomeni, da se je varanje obrestovalo, ampak, da je eden od partnerjev bil nesposoben reševanja problemov s komunikacijo ali pa je drug partner, ki je bil prevaran, nedovzeten za komunikacijo in ga je 'zbudilo' samo dejanje varanja.

Varanje ni dejanje civiliziranega človeka.

V manj civiliziranih družbah, kjer ljudje niso sposobni pravilnih medčloveških odnosov, imajo takšne zakone, kjer so kazni bolj strožje. Drugače bi bil tam kaos.

Če sta dva v odnosu in je njuna čustvena inteligenca in mentaliteta na nižji ravni, potem bo tudi njun odnos bolj viharen in komunikacija na necivilizirani ravni (nasilje, izsiljevanje, manipulacija, 'kdo bo zmagal in dosegel svoje', varanje...).

Dokler ne bom dobil bolj smiselnih argumentov, do takrat bo moje mnenje o varanju odklonilno.
Default avatar

flashgordon

Jonson je napisal/a:
[email protected] je napisal/a:
S Tesso se popolnoma strinjam.

Sem primer para, katerima se je varanje obrestovalo...v resnici...je celo rešilo zakon.

Pa naj se sliši še kako nenavadno, v podrobnosti ne bom šla.
Varanje ne more prinesti nič dobrega. Lahko kvečjemu prinese 'vihar' pri katerem se dva začneta bolj zavedati drug drugega, in odvisno kakšna sta, se lahko odločita za nadaljevanje odnosa. Tak odnos je lahko v bodoče bolj dinamičen.

To ne pomeni, da se je varanje obrestovalo, ampak, da je eden od partnerjev bil nesposoben reševanja problemov s komunikacijo ali pa je drug partner, ki je bil prevaran, nedovzeten za komunikacijo in ga je 'zbudilo' samo dejanje varanja.

Varanje ni dejanje civiliziranega človeka.

V manj civiliziranih družbah, kjer ljudje niso sposobni pravilnih medčloveških odnosov, imajo takšne zakone, kjer so kazni bolj strožje. Drugače bi bil tam kaos.

Če sta dva v odnosu in je njuna čustvena inteligenca in mentaliteta na nižji ravni, potem bo tudi njun odnos bolj viharen in komunikacija na necivilizirani ravni (nasilje, izsiljevanje, manipulacija, 'kdo bo zmagal in dosegel svoje', varanje...).

Dokler ne bom dobil bolj smiselnih argumentov, do takrat bo moje mnenje o varanju odklonilno.
))))če je varanje merilo civiliziranosti, potem, so nekatere živalske vrste bolj civilizirane kot človeštvo, ampak po tvojem Jonson so živali brez duše, pa vendar so potem bolj omikane kot ljudje?))) hm, zanimivo))) ne rečejo ženske zastonj, da smo moški prasci)))
Default avatar

Boom

Jonson je napisal/a:
Varanje ne more prinesti nič dobrega. Lahko kvečjemu prinese 'vihar' pri katerem se dva začneta bolj zavedati drug drugega, in odvisno kakšna sta, se lahko odločita za nadaljevanje odnosa. Tak odnos je lahko v bodoče bolj dinamičen.

To ne pomeni, da se je varanje obrestovalo, ampak, da je eden od partnerjev bil nesposoben reševanja problemov s komunikacijo ali pa je drug partner, ki je bil prevaran, nedovzeten za komunikacijo in ga je 'zbudilo' samo dejanje varanja.
Torej, če prav razumem, če je eden (ali oba) nesposoben komunikacije in ga/ju (žal) iz tega prebudi šele varanje, naj bi to bilo negativno?
Default avatar

Jonson

flashgordon je napisal/a:
))))če je varanje merilo civiliziranosti, potem, so nekatere živalske vrste bolj civilizirane kot človeštvo, ampak po tvojem Jonson so živali brez duše, pa vendar so potem bolj omikane kot ljudje?))) hm, zanimivo))) ne rečejo ženske zastonj, da smo moški prasci)))
To naj bi bilo zabavno, ampak priznam, da mi ni smešno...

Če pa ne, pa je moj odgovor ta:

Ne, nisem napisal, da je varanje merilo civiliziranosti, ampak, da civiliziran človek ne vara.

Nikoli nisem rekel, da so živali brez duše...

Civilizacija nastane zaradi inteligence in kulture (etike).
Default avatar

Jonson

Boom je napisal/a:
Torej, če prav razumem, če je eden (ali oba) nesposoben komunikacije in ga/ju (žal) iz tega prebudi šele varanje, naj bi to bilo negativno?
Varanje ni sredstvo za 'prebujanje' partnerja ... če pa že nekdo prevara (ker sam ni civiliziran), se v končni fazi lahko zgodi marsikaj .... tudi sprava in nov začetek.

Buda naj bi rekel:

"Sovraštvo se ne konča s sovraštvom, ampak samo z ljubeznijo - to je starodavno in večno pravilo."

Varanje ni sredstvo za reševanje problemov. Ja, narobe si me prebral...

Moderatorji

Boštjan Topovšek , Supervizant telesne psihoterapije Core Energetics, Mojster Coach Nevrolingvističnega programiranja
Bostjan_Topovsek