Najdi forum

Spoštovani!
Oprostite, če bo sporočilo malo zmedeno ali dolgo!
Nekaj let nazaj sem bila pri psihiatru, ki mi je za depresijo predpisal Paroxat oz. Saroxat in kasneje zaradi stranskih učinkov Zoloft pri katerem pa sem imela podobne stranske učinke, zato sem potem sama od sebe prenehala z jemanjem. Vem, da to ni prav, ampak tako je pač bilo.
Verjetno res imam depresijo mogoče celo bipolarno motnjo, pa vendar se mi zdi, da bi zmogla rešiti probleme tudi brez antidepresivov,saj se mi zdi, da pozitivni učinek zdravil ne odtehta stranskih razen, če so na trgu kakšni mogoče bolj blagi z manjšimi stranskimi učinki, po katerih moja delovna učinkovitost ne bi bila prizadeta, prav tako ne želim biti zaspana saj že tako, če le imam možnost spim, ker med spanjem se pač ni treba soočati z dnevnimi in tudi globjimi življenjskimi izzivi. Ali je mogoče, da sem samo lena in, da vse moje težave dejansko izvirajo samo iz lenobe? Sicer so moje življenjske okoliščine že od otroštva težke pa vendar, je mogoče, da sem samo lena in brez poguma?
Kar se tiče obiskov pri psihologih in psihiatrih je pa tako, denarja nimam, da bi šla v privat ambulanto, tisti na koncesijo so pa preveč obremenjeni, v eni uri je pa vsaj meni malo težko povedati kaj vse me teži, potem pa spet traja kar nekaj časa, da prideš na vrsto. Bila sem sicer deležna zelo dobrega tretmaja v Posvet-u, kjer pa je tudi čas omejen.
Zelo bi vam bila hvaležna za vaše mnenje.
Lep pozdrav!

Draga Adas, sporočilo ni niti dolgo niti zmedeno.

Hvala za vprašanje in pogum ter vztrajnost, da ste se odločili za ta korak, da si pomagate sami. To kaže na vašo voljo in ne lenobnost, da želite spremeniti svoje življenje. Vsem takoj povem, da je uvajanje sprememb proces; to pomeni, da se na tej poti srečamo tako z vzponi kot padci. Ko nam gre, moramo to proslaviti in ko nam ne gre, moramo vztrajati. Do sebe bodite prizanesljivi, hkrati pa ne popustljivi.

Vedno podpiram vsakega, ki se poleg zdravljenja z zdravili odloči za psihoterapijo, saj je tako terapija najbolj uspešna. Neželeni učinki antidepresivov odtehtajo pozitivne učinke, če je depresija močno izražena in je to edina pot, da je sploh mogoče začeti s terapijo. Poskusite lahko z Dominorjem, kjer dokazano ni neželenih učinkov. Prav zaradi njegovega mehanizma delovanja, ki je selektiven, ohranjate sposobnost osredotočenosti in koncentracije (ni zaspanosti, otopelosti in odvisnosti), hkrati pa imate moč za konstruktivno soočanje s vsakodnevnimi težavami. Poskusite tudi z avtogenim treningom in poiščite kakšnega terapevta, ki vam bo strokovno stal ob strani in vas vodil skozi proces okrevanja (in sprememb).

Verjamem, da boste s strokovno podporo, uspešni pri premagovanju ovir. Poskusite tudi na Društvu DAM; vem, da imajo tam redne mesečne skupine. Čas pa je vedno (in povsod) omejen, saj tako “treniramo” disciplino. Najdite terapevta, ki vas bo lahko sprejel vsaj enkrat na štirinajst dni. Mogoče vam pride prav sledeča povezava: http://www.nebojse.si/portal/index.php?option=com_content&task=view&id=27&Itemid=37

Dominor lahko kupite v vseh lekarnah, lahko pa tudi v spletni trgovini: https://trgovina.over.net/product.php?productid=17932&cat=0&page=1

Javite se še kaj.
Držim pesti za vas. Le pogumno naprej.

‘adas’…podobno se je dogajalo meni. Tudi bil že pred leti in mi je postopoma predpisal en depresiv nato drugega, nato tretjega, četrtega (ta, ki ga omenjate vi, nato še se spomnim Lexaurin,..) več se jih ne spomnim, bili so pa torej 4-je različni, to vem.
Pomagal ni ne eden ne drugi, noben. Vsakega sem po cca 2 mesecih ko ni pomagal oziroma ko sem začutil premočne stranske učinke – povsem ukinil/prenehal jemati.

Od tedaj je že nekaj let in ne jemljem nobenega antidepresiva….je približno enako, kot tedaj ko sem jih jemal, torej brez vsakega nekega efekta! Če pomislim kako sem obremenjeval sebe in telo z vnašanjem te močne kemije, koliko vse to stane, da sem delal pravzaprav le uslugo in profit farmacevtskim koncernom in pa dr., kar večina ljudi niti ne ve (!) – sem si oddahnil, da se s to koako več ne ukvarjam. V SLO je katastrofalno visok nivo jemanja vsakovrstnih zdravil, praav obsesija no…enako z obiski pri zdravniku. Je že kar naš nacionalen šport, enako kot pitje alkohola in divjanje po cestah – po vsem tem smo Slovenci poznani zunaj naših meja.

Denarja za zdravnike nimam, pa tudi zavestno sem odpravil pomisel na njih. In gre. Jem pa veliko medu, pijem le navadno vodo, in doma pridelane vrtnine, sadje, domač kruh….in najbrž kombinacija vsega tega malo pomaga, da živim in funkcioniram brez vseh tem popularnih antidepresivov.
Treba si je dopovedati in vaši možgani bodo verjeli. Tako to gre.
Stran od zdravil …. mislim, da je z večino njih tako, da povzročijo več škode, kot koristi!

nova
Uredništvo priporoča

Živjo
Imam eno vprašanje. Že nekaj časa, najhuje je zadnji dve leti, se soočam z občutki, ki jih moja psihoginja pripisuje anksioznosti ( dušenje, stiskanje v prsih, mravljinčenje, panika, strah pred kapjo…). Telesno je po mnenju osebne zdravnice vse vredu, tako da težave načeloma izvirajo iz psihe. Sedaj pa so se med izpitnim obdobjem zelo okrepile. Zanima me ali bi morala začeti z jemanjem ADjev? Moja psihologinja mi jih ne želi predpisati saj sem drugače vredu, imam normalen apetit, pa tudi spanje je dokaj dobro. Med maturitetnim obdobjem sem jemala Dominor in moram reči, da mi je pomagal. Torej- jemanje ADjev ali dihanje z polnimi pljuči in zaupanje, da bo tudi to dušenje enkrat minilo?
Lp,
B.

Lepo pozdravljeni,

vaša psihologinja ima verjetno močan argument, zaradi česa vam AD ne želi predpisati. Glede na to, da se vaši simptomi okrepijo v času pritiskov (tj. izpitno obdobje), je smiselno, da okrepite svojo sposobnost soočanja s stresnimi situacijami in pritiski. Ker vam je Dominor že pomagal, bi vam svetovala, da ga takrat, ko pričakujete napornejše obdobje, začnete uživati. Vmes pa se lahko odločite tudi za kakšen avtogeni trening.

Spoštovani
Ja, ponavadi se dejansko okrepijo pred stresnimi situacijami. Je pa zadnje čase tako, da se okrepijo že pred navadnimi srečanji, zabavami… Včasih me mika, da bi kar ostala v postelji in ne počela nič. Pa tudi dušenje, stiskanje, občutek da bom bruhala, ki vse to spremljajo… Neverjetno. Dominor mi je takrat pomagal, zanima pa me le, ali je možno, da je imel le placebo učinek?
Lp

Dejansko učinkovanje je dokazano in ne gre za placebo učinek. Morda je vaše stanje v tem trenutku intenzivnejše in bolj izraženo, kot takrat ko vam je Dominor pomagal. Včasih je treba Dominor uživate dalj časa (nekaj dni, morda tudi do 14 dni), da se pokažejo prva izboljšanja.

lep pozdrav tudi sama imam vprašanje za vas-sem mamica 2 otrok,stara 32 let,poročena,imam vspone in padce,želela bi vaše mnenje,ker vsakemu odpišete in to veliko bolje kot vsi drugi! Pred 6 leti sem prvič obiskala psihologa na svojo željo privatno(nisem mogla spati in ko se je bližal večer me je postalo strah-mislim da zato ker je bila hči zelo bolna,ponoči je nehala dihati in šli smo na urgenco-vse je bilo vredu a zgleda da je strah naredil svoje,sploh nisem več spala,kar opazovala sem jo,mož se ni nič brigal in tako sem bila vse bolj utrujena),ki je rekel da sem vredu-samo nakopičilo se mi je veliko,moja os.dr.mi je dala asentro,po pogovoru z nevropsihologom(grozni glavoboli in zamegljen vid)mi je zamenjal za plisil(vsaj mislim)jemala sem ga 3 mesece brez nekih učinkov-tačas sem se sama umirila,brez pomirjeval,odprla s.p.,čez 15 dni zvedela da sem noseča-šok,delala vso nosečnost,mož vmes odšel in spet prišel,nenehno prepiranje,tudi z mojimi starši,obrekanje moža,pa staršev-vsak s svoje strani kar me je zelo bolelo,nato sem rodila in po 14 dneh spet delala,a vse to je pustilo name posledice-žolčni kamni-napad,ekg srce ni vredu,velik pritisk,…pa sem vstrajala še naprej,nakar nisem mogla več ne psihično,ne fizično in takrat sem se ustrašila da nisem več normalna oziroma da se mi je zmešalo-panika,ki pa je izzvenela v 10 min in sem šla k os.dr.dala mi je paroxat 20mg in helex-paroxat jem že 6 mesecev,dr.pravi da lahko postopoma odneham,helex pa je pojedel mož,jaz pijem metin čaj in kar gre.V teh 6 mesecih sem zaprla s.p.,se malo spočila,a ostali so dolgovi,mož ima svoje probleme-grozi mu celo zapor,v hiši je jeza med starši in možem-vedno sem vmes,pa še 2 mala otroka imam-skratka včasih sem močna in lhko vse naredim,spet drugič pa sem že zjutraj vsa nervozna,potna,…živčna.Vem da bo tole trajalo še kako leto da vse uredim in ne vem kako in kaj?Ne želim si več misliti da sem “nora” in da imam kako psihično bolezen(očitno me je tega strah),ker vem da je ves ta stres in delo pripeljal do moje diagnoze-sindrom izgorelosti(diag.pri os.dr.),čaka me še operacija žolčnih kamnov,da se rešim slabosti in bruhanja,za srce imam tablete concor in redne kontrole,za MR glave kjer so vidne dve male spremembe v globoki beli možganovini pa še čakam.Ali mislite da je to vse res posledica stresa in bom vredu?Ali naj preneham z antidepresivi in raje vzamem pomirjevalo,ko je potrebno,naj še povem da nima iskušenj z Dominorjem,sem pa 1x vzela helex pa sem bila omotična in zaspana,kar pa ne želim,saj ves dan tekam z otroci in ne maram tega občutka prazne glave.Rabim nekaj da me umiri,a lahko vseeno funkcioniram-persen forte je vredu samo ga zaradi žolča zelo slabo prenašam.Hvala vam in upam da tole ni preveč zmedeno in neumno!lp tanaja

Draga Peneja,
da bi se kar sami odločili za prekinitev jemanja antidepresivov ni smiselno (niti pametno). Če že razmišljate o tej možnosti, se za dokončen posvet obrnite na svojega zdravnika. Pomirjeval vam ne bi svetovala, ker se jih lahko zelo hitro navadite. V vašem življenju je kar veliko stresnih elementov (finančna stiska, pritiski zaradi dela, poslabšani medosebni odnosi…) in vaše počutje je v veliki meri posledica tega stresnega načina življenja. Če je le mogoče, najdite način, kako bi lahko obnovili svojo izčrpano energijo, kako bi se lahko sprostili. Morda lahko poskusite z avtogenim treningom, kakšno terapevtsko skupino… Pomembno je, da poleg zdravil, najdete še kakšno aktivnejšo strategijo, kjer boste krepili notranjo mirnost, sproščenost in tako obnavljali svoje vire energije. Seveda gre za proces, zato bodite vztrajni – najmanj 3 mesece. Vaš trud se vam bo obrestoval.

Želim vam vse dobro.

lep pozdrav nazaj,hvala za odgovor-ali menite da bi mi dominor pomagal,osebna dr.je namreč mnenja da lahko z antidepresivi odneham(sem že zadnjič napisala),jaz samo iščem nekaj za tiste dni ki so zelo stresni,vidim da zelo priporočate dominor in me zanima kdaj in koliko ga lahko jemljem?ker ste že mnogim odgovorili me zanima ali se v stresu lahko počutiš tako slabo,nervozno,hiperaktivno pa spet ne! Vedno sem gledala druge in se čudila ko je kdo rekel da je v stresu in živčen,jaz pa sem vedno trdila da mi nič ni.hvala in pozdrav!

Draga Peneja,

naprej opravičilo, da mi je mnenje vaše zdravnice “ušlo”.

Marsikdo se po prenehanju jemanja antidepresivov znajde pred vprašanji in dvomi, če je res pravi čas in če mu bo uspelo. To predstavlja določen pritisk in povzroča stres. V tej fazi “tranzicije” je Dominor dobrodošel, saj zmanjša stres in napetost. Svetujem vam, da ga zaužijete približno 3 ure pred spanjem (ponoči Dominor pomaga pri naravnem vzpostavljanju ravnovesja v možganih; optimalno ravnovesje pa je pogoj za občutek notranjega miru, sproščenosti in zadovoljstva).

Bodite lepo.

Spoštovani
Ponovno se obračam na Vas. Pred kakšnim tednom sem bila pri psihologinji, ki me je za v soboto naročila pri psihiatrinji z namenom, da bi mi predpisala antidepresive. Ne vem kaj naj. Zadnje čase sem res grozno obremenjena z faksom, družino, zvezo in odnosi z ljudmi. Dušenje, vrtoglavica in občutek stisnjenosti so prisotni, a ko se prisilim nekaj narediti- naredim. Prijatelji mi govorijo, naj se ne poslužim tablet, saj jih skrbi, da bi name delovale odvisno, ali še huje- da mi ne bi pomagale. Malce sem jezna na psihologinjo, ki mi je ves čas govorila naj si pomagam sama, sedaj pa je dvignila roke. Trudim se, res se. Če bi poslušala samo glasove v sebi se ne bi vstala iz postelje, jedla, pila, vozila avta, hodila na sprehode, morda ne bi več živela. Pa se prisilim. Danes sem se prisilila iti na srečanje z prijatelji in sem preživela. Je težko, je grozno, ampak pogovor z prijatelji, smeh, petje, dostikrat pomagajo. Vedno sem govorila tudi, da ne bom preživela če se mi kaj naredi in bom morala v bolnišnico- pa sem. Morala sem na šivanje in nisem omedlela, niti zajokala, pa je rezultat 9 šivov. Odločitev glede psihiatra me zelo obremenjuje… Kaj naj, da bo prav zame? Včasih imam občutek, kot da prvič slišim svoj glas. Vse življenje sem živela v svetu knjig, filmov, zame je resničnost ogromna in nova- in to pri 21ih!
Kaj naj?
Lp,
U

Lepo pozdravljeni,

nekorektno je, da bi vam svetovala karkoli v nasprotju z mnenjem oziroma nasveti vaše psihiatrinje. Mogoče je smiselno, da pridobite še eno mnenje, potem bo odločitev lažja. Ste v tem obdobju že poskusili z Dominorjem? Nesmiselno je, da s pomočjo (karkoli to bo) odlašate, saj se vam počutje slabša.

Javite se še kaj.

Spoštovani
Med tem časom sem obiskala psihiatrinjo. Po eno urnem pogovoru je podala mnenje, da sem zelo razgledana in poučena o težavah, ki jih imam. Napisala mi je tablete asentra, ampak je rekla naj najprej poiskusim z Dominorjem… Bilo je kar malce smešno, ko me je vprašala kaj delam pri njej…
Strah pred njo je minil, bila sem zelo pozitivno presenečena=) Sedaj bom poskusila z dominorjem, sem pa ugotovila, da se mi tesnobnost in vdanost v življenje, pojavljajo v najhujši obliki pred menstruacijo. Je to morda kakšna povezava?
Seveda pa se bliža izpitno obdobje, moj rojstni dan, prijateljica je nazaj z bivšim medtem, ko sem jaz samska… Je kar stresno…
Hvala za vsak Vaš odgovor!
B.

Lepo pozdravljeni,

PMS je pogosto povezan s tem, da še bolj izrazito zaznavate tesnobo. Dominor priporočamo tudi tistim posameznicam, ki imajo močno izražen PMS in ne drugače ne kažejo znakov tesnobe (kot v vašem primeru). Težave so povezane s hormoni, ki urejajo menstrualni cikel, je pa res, da težave niso nujno enako izražene vsak mesec. Glede na to, da ste opazili povezavo, je smiselno, da v tem času še bolj poskrbite zase.

Pozdravljeni,

pred kratkim sem bila pri psihologinji in mi je po prvem obisku ‘postavila diagnozo’, da sem rahlo depresivna. Rekla mi je, da naj bi zacela jemati blage antidepresive. Glede na to, da mi je ze ob prvem obisku predlagala za AD nevem kaj naj naredim. Strah me je, da bi postala zasvojena s AD in da vec brez njih nebi mogla. Potem pa je se tu to, da zelim zanostiti (razlog za rahlo depresijo je tudi splav).

Kaj mi priporocate, naj zacnem z jemanjem AD?

 

Hvala, lp.

New Report

Close