Najdi forum

Naslovnica Forum Politični čvek SDS-alternativa obstoječi oblasti

SDS-alternativa obstoječi oblasti

V Sloveniji več ostankov totalitarizma, kot v drugih nekdanjih komunističnih državah.

Drugi dan tabora SDS v Lepeni je potekal v znamenju druženja ob reki Soči in sprehodov po okoliških poteh, dan pa se je zaključil s pogovorom s predsednikom SDS Janezom Janšo o aktualnih temah “Slovenija danes in jutri”. Pogovora se je udeležilo blizu 100 članov in simpatizerjev stranke, tako tistih, ki preživljajo dneve v taboru, kot tudi drugih iz bližnje in daljne okolice.

Predsednik SDS je uvodoma izpostavil, da 15. spominski gorniški tabor dr. Henrika Tume – letni tabor SDS v Lepeni sovpada s kar nekaj ključnimi obletnicami, ki jih obeležujemo v letošnjem letu. Za nas in celotno Evropo je verjetno najpomembnejša obletnica letos 20 let padca berlinskega zidu. »To je bil dogodek, ki skupaj z mnogimi drugimi opredeljuje nek prelomen čas, katerega sadove smo uživali in uživamo tudi Slovenci. Tudi naša slovenska pomlad nekako sovpada s tem pojmom padca berlinskega zidu. Ko je padel zid, ki je delil Evropo na demokratično in nedemokratično in vse kar danes imamo v smislu pridobitve demokracije, osamosvojitve, je bilo omogočeno s temi spremembami. Najbrž sami Slovenci teh sprememb ne bi mogli doseči, če ne bi bilo tudi sicer vrenja v Evropi, če se ne bi zgodila solidarnost na Poljskem, če ne bi ta veter sprememb vel čez celotno Evropo in držal nazaj tiste, ki so želeli s silo preprečiti demokratizacijo senčnega dela celine, kamor smo spadali tudi mi, čeprav Jugoslavija formalno ni bila članica varšavskega pakta, je pa bila komunistična država, brez svobodnih volitev, brez garantiranih človekovih pravic in brez socialno tržnega gospodarstva, zaradi česar so plače v Sloveniji od leta 1938 do leta 1990 padle za dve tretjini glede na Avstrijo in druge primerljive države,« je dejal Janša in dodal, da brez poznavanja in razumevanja preteklosti ne moremo razumeti sedanjosti, kajti to, kar se je dogajalo včeraj in to kar se dogaja danes, v veliki meri ustvarja tudi prihodnost.

Zato je naprej nekaj besed namenil obdobju po padcu berlinskega zidu ter se osredotočil na par segmentov, ki ilustrirajo te dogodke za nazaj in osvetljujejo to, kar se dogaja danes in kar se bo v veliki meri dogajalo tudi v prihodnje. »Ko je prišlo do teh sprememb v Evropi, oziroma do padca berlinskega zidu, je vladalo navidezno neko nedeljeno navdušenje nad to spremembo. Tisti, ki nad tem niso bili navdušeni, so bolj molčali,« je dejal Janša in izpostavil, da je v Sloveniji danes več ostankov totalitarizma, kot jih je moč najti v drugih nekdanjih komunističnih državah, na primer na Poljskem ali na Češkem. Dodal je, da tam ni razprav o tem, ali je bil čas nekega totalitarnega režima dober ali slab, ker je vzeto kot logična stvar, da to ni mogel biti dober čas. »Na Poljskem Jaruzelskega ne slavijo, tako kot pri nas bivšega maršala. Ko gre za neke vrednote in za razumevanje stvari so precej pred nami,« je dejal Janša in dodal, da so lažje in bolj temeljito opravili tudi dekomunizacijo družbe. V omenjenih državah je bila namreč revolucija prinešena od zunaj, s strani sovjetske rdeče armade, zato v teh državah velja drugačno razumevanje preteklosti, kot pa v Sloveniji ali v Sovjetski zvezi, kjer je bila socialistična revolucija avtentična in se je zgodila od znotraj.
Za razumevanje navedenega priporočamo v branje avtentični magnetogram predavanja, ki sta ga imela takratni sekretar za notranje zadeve Tomaž Ertl in takratni predsednik centralnega komiteja ZKS Milan Kučan, v Tacnu spomladi leta 1988. Magnetogram predavanja šefom službe državne varnosti in uprav za notranje zadeve, policije in udbe je objavljen v knjigi »7 let pozneje« (avtorji I. Borštner, J. Janša, D. Tasič; 1995). Kot je povzel Janša, je dala »v tem magnetogramu, ki je postal javen šele leta 1995, ko smo to objavili – prej je bilo to tajno – neka politična linija represivnemu aparatu v Sloveniji navodila, kako se spopasti z nastajajočo opozicijo, inteligenco, takrat je že bila Nova revija, litostrojska stavka, nastala je predhodnica naše stranke,…šef partije in šef notranjih zadev pa sta dajala navodila kako ravnati.« Kot je še dodal, je nek povzetek teh navodil šel v to smer, da odkrita represija prej škodi kot koristi in da je treba uporabljati druge metode, našteti so tudi določeni konkretni primeri, ki so zelo zanimivi. Ob tem je še izpostavil, da je bilo predavanje nekaj tednov pred aretacijami četverice in procesom proti četverici, bistveno pri tem pa je, da je v predavanju razkrita neka metoda, ki jo srečujemo še danes, prepoznavna in uporabljana pa je bila tudi skozi obe desetletji slovenske tranzicije. S tem postanejo tudi dogajanja v 90-ih letih bolj razumljiva (razbitje koalicije Demos, atentat na Ivana Krambergerja leta 1992, Depala vas leta 1994, preprečitev uveljavitve večinskega volilnega sistema leta 2000 ter nenazadnje afera Patria, v kateri tudi slabo leto kasneje niso predstavili obljubljenih dokazov…).

Kot je v nadaljevanju razprave dejal Janša, v Sloveniji, za razliko od drugih nekdaj komunističnih držav, ni bil sprejet noben akt, ki bi prispeval k dejanski razgradnji totalitarnega sistema. Sedanja vladna koalicija tudi nasprotuje sprejetju Resolucije Evropskega parlamenta o totalitarizmih v državnem zboru, čeprav je bila v Evropskem parlamentu sprejeta z veliko večino in s podporo vseh največjih političnih skupin, tudi socialistične. Podprli so jo tudi vsi evropski poslanci iz Slovenije.

Janša je poudaril, da so na prvem taboru SDS v Lepeni pred 15. leti udeleženci ugotavljali, da je SDS glavna tarča kritik, čeprav je bila opozicijska stranka, podobno se dogaja tudi danes. Ob oceni stanja v Sloveniji danes je predsednik SDS dejal, da smo priča veliki nesposobnosti, v nekaterih primerih pa tudi zlorabam oblasti s strani vladajoče koalicije. V času sedanje gospodarske krize, ko bi morala vlada sprejemati ukrepe za preprečevanje te krize, se ukvarja predvsem s preusmerjanjem pozornosti na druge teme, eden zadnjih primerov so t. i. vojni zakoni, ki se tičejo polpretekle zgodovine, vse predloge opozicije za sodelovanje pri čim prejšnjem reševanju sedanje krize pa vedno znova zavrača.

Kot je še izpostavil Janša, vladajoča koalicija tudi ukinja številne že dosežene standarde iz obdobja vlade 2004 – 2008, med drugim članstvo opozicije v nadzornih svetih družb v državni lasti. Ta standard je zagotavljal sodelovanje opozicije pri upravljanju z državnim premoženjem, kar je nekdanja opozicija tudi uveljavljala in imela svoje predstavnike v številnih družbah v državni lasti celoten mandat. Poudaril je, da tako opozicija ne ve, kaj se v teh podjetjih dogaja, razen kar izve iz medijev. Ukinjajo tudi standard nezdružljivosti državnih funkcij s funkcijami v državnih podjetjih (SDS je šla še korak dlje k transparentnosti in v svoj statut dodala določilo o nezdružljivosti funkcij v vodstvenih organih stranke s funkcijami v državnih podjetjih). Predsednik SDS je še dejal, da se je spopad nadzornih institucij (ki so začele delovati z imenovanjem novih vodstev v času prejšnjega mandata) s tajkuni sprevrgel v spopad med tajkuni.

Janša je tudi izpostavil, da so številne kadrovske menjave sedanje vlade že skoraj zaključene, zaenkrat še ostaja državna tožilka Barbara Brezigar, ki pa je zadnje čase vedno pogostejša tarča medijskih napadov, s čimer se najverjetneje pripravlja teren za njeno zamenjavo.

Predsednik SDS je še ocenil, da ni pričakovati predčasnih volitev, lahko pa pride do rekonstrukcij vlade in zamenjave njenih članov. Dodal je, da mora SDS biti poleg formalne tudi vsebinska alternativa obstoječi oblasti, kar že dosega z aktivnim delovanjem Strokovnega sveta, ki je pripravil že številne strokovne vsebinske predloge, predvsem na področju reševanja gospodarske krize, ki pa jih vlada žal ni sprejela.

Ko gre za vprašanje, kako naj bi izgledala Slovenija jutri, je Janša dejal, da je stranka veliko predlogov predstavila že na svojem 9. Kongresu maja letos, tako v sprejetem programu in resolucijah, kot tudi s predlogi ustavnih sprememb. Če želimo, da se bo Slovenija dokončno poslovila od tranzicije, so po njegovi oceni potrebne predvsem reforma sodstva, depolitizacija civilne družbe, nadaljevanje v minulem vladnem mandatu začetih ekonomsko-socialnih reform, prenova šolstva ter povečanje skrbi za okolje. Rezultat razprav bo nekakšen osnutek ustavnega besedila za novo ustavo ali za obsežne ustavne spremembe sedanje ustave. »Ker je sistem, ki ga imamo v neki samoblokadi, bo potreba po tej spremembi postajala vse bolj očitna«: je povedal Janša.

Pogovor s predsednikom SDS Janezom Janšo se je zaključil z živahno razpravo udeležencev.

http://www.sds.si/aktivnosti-2940/napovednik-dogodkov/sds-alternativa-obstojeci-oblasti/

Mene pa zanima, ali kakšen članek s spletne strani SDS manjka na tem forumu, da ga bom jaz prilepila.

V Sloveniji več ostankov totalitarizma, kot v drugih nekdanjih komunističnih državah.

Drugi dan tabora SDS v Lepeni je potekal v znamenju druženja ob reki Soči in sprehodov po okoliških poteh, dan pa se je zaključil s pogovorom s predsednikom SDS Janezom Janšo o aktualnih temah “Slovenija danes in jutri”. Pogovora se je udeležilo blizu 100 članov in simpatizerjev stranke, tako tistih, ki preživljajo dneve v taboru, kot tudi drugih iz bližnje in daljne okolice.

Predsednik SDS je uvodoma izpostavil, da 15. spominski gorniški tabor dr. Henrika Tume – letni tabor SDS v Lepeni sovpada s kar nekaj ključnimi obletnicami, ki jih obeležujemo v letošnjem letu. Za nas in celotno Evropo je verjetno najpomembnejša obletnica letos 20 let padca berlinskega zidu. »To je bil dogodek, ki skupaj z mnogimi drugimi opredeljuje nek prelomen čas, katerega sadove smo uživali in uživamo tudi Slovenci. Tudi naša slovenska pomlad nekako sovpada s tem pojmom padca berlinskega zidu. Ko je padel zid, ki je delil Evropo na demokratično in nedemokratično in vse kar danes imamo v smislu pridobitve demokracije, osamosvojitve, je bilo omogočeno s temi spremembami. Najbrž sami Slovenci teh sprememb ne bi mogli doseči, če ne bi bilo tudi sicer vrenja v Evropi, če se ne bi zgodila solidarnost na Poljskem, če ne bi ta veter sprememb vel čez celotno Evropo in držal nazaj tiste, ki so želeli s silo preprečiti demokratizacijo senčnega dela celine, kamor smo spadali tudi mi, čeprav Jugoslavija formalno ni bila članica varšavskega pakta, je pa bila komunistična država, brez svobodnih volitev, brez garantiranih človekovih pravic in brez socialno tržnega gospodarstva, zaradi česar so plače v Sloveniji od leta 1938 do leta 1990 padle za dve tretjini glede na Avstrijo in druge primerljive države,« je dejal Janša in dodal, da brez poznavanja in razumevanja preteklosti ne moremo razumeti sedanjosti, kajti to, kar se je dogajalo včeraj in to kar se dogaja danes, v veliki meri ustvarja tudi prihodnost.

Zato je naprej nekaj besed namenil obdobju po padcu berlinskega zidu ter se osredotočil na par segmentov, ki ilustrirajo te dogodke za nazaj in osvetljujejo to, kar se dogaja danes in kar se bo v veliki meri dogajalo tudi v prihodnje. »Ko je prišlo do teh sprememb v Evropi, oziroma do padca berlinskega zidu, je vladalo navidezno neko nedeljeno navdušenje nad to spremembo. Tisti, ki nad tem niso bili navdušeni, so bolj molčali,« je dejal Janša in izpostavil, da je v Sloveniji danes več ostankov totalitarizma, kot jih je moč najti v drugih nekdanjih komunističnih državah, na primer na Poljskem ali na Češkem. Dodal je, da tam ni razprav o tem, ali je bil čas nekega totalitarnega režima dober ali slab, ker je vzeto kot logična stvar, da to ni mogel biti dober čas. »Na Poljskem Jaruzelskega ne slavijo, tako kot pri nas bivšega maršala. Ko gre za neke vrednote in za razumevanje stvari so precej pred nami,« je dejal Janša in dodal, da so lažje in bolj temeljito opravili tudi dekomunizacijo družbe. V omenjenih državah je bila namreč revolucija prinešena od zunaj, s strani sovjetske rdeče armade, zato v teh državah velja drugačno razumevanje preteklosti, kot pa v Sloveniji ali v Sovjetski zvezi, kjer je bila socialistična revolucija avtentična in se je zgodila od znotraj.
Za razumevanje navedenega priporočamo v branje avtentični magnetogram predavanja, ki sta ga imela takratni sekretar za notranje zadeve Tomaž Ertl in takratni predsednik centralnega komiteja ZKS Milan Kučan, v Tacnu spomladi leta 1988. Magnetogram predavanja šefom službe državne varnosti in uprav za notranje zadeve, policije in udbe je objavljen v knjigi »7 let pozneje« (avtorji I. Borštner, J. Janša, D. Tasič; 1995). Kot je povzel Janša, je dala »v tem magnetogramu, ki je postal javen šele leta 1995, ko smo to objavili – prej je bilo to tajno – neka politična linija represivnemu aparatu v Sloveniji navodila, kako se spopasti z nastajajočo opozicijo, inteligenco, takrat je že bila Nova revija, litostrojska stavka, nastala je predhodnica naše stranke,…šef partije in šef notranjih zadev pa sta dajala navodila kako ravnati.« Kot je še dodal, je nek povzetek teh navodil šel v to smer, da odkrita represija prej škodi kot koristi in da je treba uporabljati druge metode, našteti so tudi določeni konkretni primeri, ki so zelo zanimivi. Ob tem je še izpostavil, da je bilo predavanje nekaj tednov pred aretacijami četverice in procesom proti četverici, bistveno pri tem pa je, da je v predavanju razkrita neka metoda, ki jo srečujemo še danes, prepoznavna in uporabljana pa je bila tudi skozi obe desetletji slovenske tranzicije. S tem postanejo tudi dogajanja v 90-ih letih bolj razumljiva (razbitje koalicije Demos, atentat na Ivana Krambergerja leta 1992, Depala vas leta 1994, preprečitev uveljavitve večinskega volilnega sistema leta 2000 ter nenazadnje afera Patria, v kateri tudi slabo leto kasneje niso predstavili obljubljenih dokazov…).

Kot je v nadaljevanju razprave dejal Janša, v Sloveniji, za razliko od drugih nekdaj komunističnih držav, ni bil sprejet noben akt, ki bi prispeval k dejanski razgradnji totalitarnega sistema. Sedanja vladna koalicija tudi nasprotuje sprejetju Resolucije Evropskega parlamenta o totalitarizmih v državnem zboru, čeprav je bila v Evropskem parlamentu sprejeta z veliko večino in s podporo vseh največjih političnih skupin, tudi socialistične. Podprli so jo tudi vsi evropski poslanci iz Slovenije.

Janša je poudaril, da so na prvem taboru SDS v Lepeni pred 15. leti udeleženci ugotavljali, da je SDS glavna tarča kritik, čeprav je bila opozicijska stranka, podobno se dogaja tudi danes. Ob oceni stanja v Sloveniji danes je predsednik SDS dejal, da smo priča veliki nesposobnosti, v nekaterih primerih pa tudi zlorabam oblasti s strani vladajoče koalicije. V času sedanje gospodarske krize, ko bi morala vlada sprejemati ukrepe za preprečevanje te krize, se ukvarja predvsem s preusmerjanjem pozornosti na druge teme, eden zadnjih primerov so t. i. vojni zakoni, ki se tičejo polpretekle zgodovine, vse predloge opozicije za sodelovanje pri čim prejšnjem reševanju sedanje krize pa vedno znova zavrača.

Kot je še izpostavil Janša, vladajoča koalicija tudi ukinja številne že dosežene standarde iz obdobja vlade 2004 – 2008, med drugim članstvo opozicije v nadzornih svetih družb v državni lasti. Ta standard je zagotavljal sodelovanje opozicije pri upravljanju z državnim premoženjem, kar je nekdanja opozicija tudi uveljavljala in imela svoje predstavnike v številnih družbah v državni lasti celoten mandat. Poudaril je, da tako opozicija ne ve, kaj se v teh podjetjih dogaja, razen kar izve iz medijev. Ukinjajo tudi standard nezdružljivosti državnih funkcij s funkcijami v državnih podjetjih (SDS je šla še korak dlje k transparentnosti in v svoj statut dodala določilo o nezdružljivosti funkcij v vodstvenih organih stranke s funkcijami v državnih podjetjih). Predsednik SDS je še dejal, da se je spopad nadzornih institucij (ki so začele delovati z imenovanjem novih vodstev v času prejšnjega mandata) s tajkuni sprevrgel v spopad med tajkuni.

Janša je tudi izpostavil, da so številne kadrovske menjave sedanje vlade že skoraj zaključene, zaenkrat še ostaja državna tožilka Barbara Brezigar, ki pa je zadnje čase vedno pogostejša tarča medijskih napadov, s čimer se najverjetneje pripravlja teren za njeno zamenjavo.

Predsednik SDS je še ocenil, da ni pričakovati predčasnih volitev, lahko pa pride do rekonstrukcij vlade in zamenjave njenih članov. Dodal je, da mora SDS biti poleg formalne tudi vsebinska alternativa obstoječi oblasti, kar že dosega z aktivnim delovanjem Strokovnega sveta, ki je pripravil že številne strokovne vsebinske predloge, predvsem na področju reševanja gospodarske krize, ki pa jih vlada žal ni sprejela.

Ko gre za vprašanje, kako naj bi izgledala Slovenija jutri, je Janša dejal, da je stranka veliko predlogov predstavila že na svojem 9. Kongresu maja letos, tako v sprejetem programu in resolucijah, kot tudi s predlogi ustavnih sprememb. Če želimo, da se bo Slovenija dokončno poslovila od tranzicije, so po njegovi oceni potrebne predvsem reforma sodstva, depolitizacija civilne družbe, nadaljevanje v minulem vladnem mandatu začetih ekonomsko-socialnih reform, prenova šolstva ter povečanje skrbi za okolje. Rezultat razprav bo nekakšen osnutek ustavnega besedila za novo ustavo ali za obsežne ustavne spremembe sedanje ustave. »Ker je sistem, ki ga imamo v neki samoblokadi, bo potreba po tej spremembi postajala vse bolj očitna«: je povedal Janša.

Pogovor s predsednikom SDS Janezom Janšo se je zaključil z živahno razpravo udeležencev.

http://www.sds.si/aktivnosti-2940/napovednik-dogodkov/sds-alternativa-obstojeci-oblasti/%5B/quote%5D

Ma kakšno razpravo, a se nismo vsi strinjali z izrečenim? Mal smo si še pojamrali se nato enotno razšli.

nova
Uredništvo priporoča

Zakaj pa samo s SDS? Spletne strani imajo tudi Zares, LDS, SD etc. Najbolje, da kar začnemo.

Plezanje na bolvanih v Trenti
V nedeljo, 2.8.2009 v dopoldanskem času, bo v okviru tabora v Lepeni potekalo plezanje na bolvanih v Trenti.

Tole manjka, sam ne vem kaj so “bolvani”

Aja, sem že mislila, da je kakšen lapsus in da gre za plezanje bolanih… (bolnih?) hehe..
Franci, a greva? Mene se loteva ta prašičja, bom fajn plezala!

New Report

Close