bo praznoval 3 leta čez nekaj dni. mislite, da je prezgodaj za prvi obisk kina? kdaj ste šli z vašimi prvič?

Saj se hecaš a ne?! Ali ti sedi doma čisto pri miru 1,5 ure? Nič ne govori? Sosedje v kinu te bodo zlinčali, jutri boš pa spet tukaj pisala kako grozni so ljudje, ker je mali samo malo govoril oni so bili pa vsi živčni zraven tebe…

Saj greš na take predstave, ki so namenjene otrokom. Tam itak vsi otroci govorijo, sprašujejo, jejo kokice, se sprehajajo sem in tja. Ne bi smelo biti posebnega problema, jaz se zdaj sicer ne spomnim, koliko je bil star, ko smo šli prvič, ampak če ni druge, greš pač čez 15 minut ven.

v Kolosejevih centrih je predvajanje filma zelo glasno – veliko malčkov se tega ustraši.

Če je bil mali že na kaki lutkovni predstavi in mirno zdržal vsaj 50 minut, pa bi zdržal še, bi mogoče še pomislila na to opcijo.

Če pa ne more v temi mirno sedeti več kot toliko časa, ga nikar ne vozi v kino.
Predstava bo pokvarjena zanj in za vse druge.

ja, juhata, točno tako. peljala bi ga ob 22 uri gledat kak težek politični film, ki traja 1,5 ur in vsi ostali, ki sedijo ob meni, sami stari intelektualci, bi imeli ful za govorit čez mojega otroka…

mater si blentava…

sigurno bi ga peljala na matinejo, gledat kakšno krajšo risanko, tam pa ne pričakujem niti da bi on bil tiho ko zid, niti osali OTROCI, ki so prišli gledat risanko.

mater si res blentava, samo za obsodit človeka, da smrdi, še predno prdne.
zateženka.

moj je šel lansko leto in je vznemirjal nas in okolico.zdej bo 5 in gremo spet probat.če ne pa spet drugo leto.

mislim, da je to še prezgodaj. slike se prehitro menjajo za otroka. iz istega razloga menda ni priporočlivo gledanje tv-ja za otroke. pa čeprav so to sam tinki binki pa kaj jaz vem kake risanke. slike se za otroka premikajo prehitro in menda povzročajo ne vem kaj…o tem je blo enkrat po tv-ju

Če se ne motim, imajo v kinu Vič termine družinskega kina, ko lahko starši pripeljejo tudi čisto male dojenčke, pa tudi že večje otroke – malo poguglaj.

Tako kot so napisali drugi, ce se zna umiriti na lutkovni predstavi, ali pa doma npr. pri kaksni daljsi risanki bo mogoce zdrzal, ampak 3.5 je se dokaj majhen otrok. Mi smo pri 5 letih peljali naso gledat Francka, ki ga pozna od doma in je bilo super OK, kaksno leto prej pa tistega 3D dedka mraza v xpand, ki traja 15 minut, pa smo sli po 5tih minutah ven. Cisto odvisno koliko ga bo risanka pritegnila… In ja, na takih predstavah ni ciste tisine, otroci hodijo na WC itd, in meni se je to zdelo razumljivo, nenazadnje odrasli pri ostalih filmih tudi nonstop visijo na gsm, cvekajo, hodijo not in ven, zamujajo….

Glede na to kakšno psihotično mamo ima ta tvoj triletnik mislim, da še doooolgo ne bo zrel za v kino.

Glede na to kakšno psihotično mamo ima ta tvoj triletnik mislim, da še doooolgo ne bo zrel za v kino.[/quote]

hi hi, ma dvomim, verjetno pa bo imel antene za take blentave ženske kot si ti in verjamem, da takšne ne bo poročil. o zrelosti moških pa itak še ni bilo nikoli nič dorečeno…

Mi smo bili lani z dvoletnico in s štiriletnico. Dvoletnica ves čas navdušeno gledala in uživala, štiriletnica je po četrt ure začela tečkati, da sem šla z njo ven, potem mi je pa zaspala. Tako, da kakor kateri otrok, ne vem, če so splošna pravila. Je pa res, da imajo v Koloseju za otroke absolutno preveč naglas predstave, sem že sklenila, da jim to sporočim, naj za pol utišajo, ker otroci kar skačejo, ker se ustrašijo.

Glede na to kakšno psihotično mamo ima ta tvoj triletnik mislim, da še doooolgo ne bo zrel za v kino.[/quote]

hi hi, ma dvomim, verjetno pa bo imel antene za take blentave ženske kot si ti in verjamem, da takšne ne bo poročil. o zrelosti moških pa itak še ni bilo nikoli nič dorečeno…[/quote]

malo kulture ti res ne bi škodilo, na čisto normalen odgovor si čisto pop……

Tako kakor za vsako stvar,je tudi to čisto odvisno od otroka.
Eni še pri ….niso za to,eni pa tudi pri 3h.

Jaz sem svojo punči prvič peljala v Kolosej gledat Hortona pri 3h letih (malo čez) in sva videli cel film,je pa seveda kaj vmes vprašala in tudi pela,ko so živalice pele.Sedela je ves čas in mlela kokice.
Ni bila pa nič moteča za okolico,saj so vsi otroci po malem kaj govorili in se smejali,ampak nič moteče!!
Poskusi,saj če ne bo šlo,pa gresta pač ven pa je.

Midve greva zdaj gledat Ice Age,stara je pa 3 in pol.

ne eni ne drugi nebi škodilo malo kulture…

joj…kako se eni pogovarjajo med sabo…

Mi hodimo že od 2 let gledat te zadeve, pa je navdušenje vedno prisotno, sploh pri 3D je zelo posrečeno.

mislim, da še ni bil star niti 2 in pol! Smo bili zdaj že nekajkrat (maja je dopolnil 3 leta), tudi v 3d, pa ni bilo težav. Gremo spet v petek!

Oprosti, ampak ne morem mimo tvojega komentarja, navajam: ….mater si blentava…” in to si navedla vsaj 3x…..zakaj? čemu? komu na ali za vzgled? Zakaj si ljudje, ko so prizadeti jemljejo pravico da druge tako zelo žalijo in to tako hitro, brez da bi tistega na drugi strani sploh poznala? vzgojno?

Glede na vprašanje pa mislim, da je otrok s 3 leti res krepko premičken za kino. V kinu je tema, dvorane so ponavadi velike, glasni zvoki, otrok mora biti pri miru dlje časa, naj bi bil tudi tiho…..

Sama sem šla prvič v kino s hčerko ko je bila stara tam ene 6 let. Prej sva obiskovali pa večunoma lutkovne in druge letom primerne otroške predstave, najraje pa predstave S. Makarovič (sapramiško sva večkrat gledali, otroci kar strmijo in so navdušeni)

morate biti še pozorni na to,da trajajo različne predstave približno 40 min.filmi v koloseju,kot npr.ledena doba pa 1 in 35 min.še reklame pa ste skoraj 2 uri notr.

pri nas blentava rečemo, ko je oseba sitno-cinična. in njen komentar je bil siten in ciničen.

3 leta in pol circa je bil star, ko smo šli gledat avtomobilčke, ki so z reklamami in predfilmom trajali res dolgo. In na koncu filma je začel jokat, jaz ga gledam in vprašam, zakaj joka in mi odvrne, da zato, ker bi še gledal. Je pa res nor na avtomobilčke, ne vem, kako bi se takrat obnesel kak drug film.Mislim, da je odvisno od otroka. Eden vzdrži brez težav, drug pa ne…
LP

Zanimivo, pri dveh letih jih že vozite v kino.
No, vsak po svoje.
Kmalu najbrž lahko v kinu pričakujem dojenčke s flaškami v rokah.
Bog ne daj, da bi kaj zamudili, ne?
Je ja v Koloseju super vzdušje, zelo glasno, temno, povsod diši po kokicah – taman za malčke.

Ampak – kaj pa v gledališče, jih tja tudi kdaj peljete?
Pa na lutkovne predstave?

Pa jim poveste, da tam ne morejo jesti kokic, da tam ne morejo skakljati naokrog in tuliti na ves glas – ali jih pač pustite, ker so “tako prikupni”.

Naj vam nekaj povem. Danes že dveletnike vozite na veliko preglasne predstave, z ogromno slušnimi in vidnimi efekti, ki vsakih par minut privlečejo otrokovo pozornost, ko naj bi se kar naprej nekaj dogajalo. Zgodba sicer obstaja, vendar je tako majhni otroci niso sposobni dojeti in predelati, pač pa večinoma sledijo samo EFEKTOM. Poleg tega vidijo, da je popolnoma sprejemljivo v kinu jesti, hoditi okrog, se pogovarjati, naglas smejati itd. In se vzgajajo v klientelo, ki se bo točno tako obnašala tudi pozneje.

Zaradi te prežetosti z efekti pa se dogaja tudi nekaj drugega. otroci več ne uspejo biti pozorni dlje časa in se skoncentrirati na določeno pravljico ali lutkovno igro v kakšnem gledališču. Vse jim postane dolgočasno in brez veze, ker je potrebno zadevo z razumevanjem spremljati, posebnih efektov pa ni. Tako se vedno bolj dogaja, da še 9-letniki ne zmorejo slediti navadni 40-minutni predstavi npr. Sapramiška ali kakšni podobni. Kar vmes se začnejo pogovarjati, zgodba jih ne zanima, na koncu ne vedo, za kaj je sploh šlo. Zadnje čase se to masovno dogaja. Vzrok pa je po moje ravno to, da premlade otroke, ko še niso sposobni dejansko slediti nečemu več kot 10 min skupaj, vozite v kino gledati risanke , od katerih odnesejo samo specialne učinke in nič drugega.

Po mojem čisto napačen pristop, kjer se zgodbam sledi samo površinsko, zraven se pogovarja, je, hodi v WC itd. Potrošniška mentaliteta na vseh področjih. Tak pristop se seli tudi v gledališča, kjer dveletniki skačejo okrog, starši se med predstavo pogovarjajo po mobilcih itd., vse skupaj pa je v primerjavi s kinom seveda dolgočasno. In potem tarnamo, kako otroci ne znajo v prvem razredu slediti ničemur več, kar se jim zdi dolgočasno. To pa je skoraj vse.:) Začenjate pa seveda že z vzgojo dveletnikov v kinodvoranah.

Po moje je otrok zrel za prvi obisk kina, ko bo ob koncu filma vedel, za kaj je v zgodbi šlo. To pa pred 4. ali 5.letom skoraj ne more biti.

Še nekaj: ne gre torej za to, ali je že sposoben DATI MIR uro in pol v kinu, pač pa za to, ali je sposoben RAZUMETI, za kaj gre.

Odlično napisano.