Tudi svojci alkoholika so bolni
Tudi svojci alkoholikov zbolijo. Del bolezni svojcev se kaže kot nepredvidljivo vedenje.
Me znaima, ali bi lahko zdravnik, s katerim sodelujete, opisal, kako se oblikuje vedenje, čutenje, osebnost svojcev, predvsem OTROK, alkoholikov. Kaj vse so bolezenski znaki otrok alkoholikov?
Bi bila hvaležna, da tudi sama bolje razumem sebe.
Bom poskusila opisati kaj razpoznavam sama pri sebi, sedaj, ko obiskujem Al-anon, da je posledica alkoholizma v moji primarni družini.
Zelo slabo prenašam stres.
Hitro se mi nabere, par zaporednih burnih dražljajev, kot so recimo hrup,kaos, vmes kak zaplet, pa še neka živčna napetost, ki je prisotna skoraj ves čas mojega življenja in že se zgodi, da mi prekipi, da začutim neustavljivo željo kričati.
Vse hočem kontrolirati, v naprej hočem vedeti, kaj se bo dogajalo, če ne vem, si pa v glavi zarišem, naredim si prihodnost bolj predvidljivo.
Čeprav sem sama najbolj nepredvidljiva. Sem zatrdno prepričana v nekaj, potem se nekaj zgodi in si premislim.
Druženje, govorjenje, hihitanje, vse to me utruja, dela živčno. To, kar je za druge sprostitev, je zame muka. Potem se silim nekaj govorit, a sem napeta kot struna, ker zame življenje ni sproščeno, je nekaj v zraku. Napetost, ki napoveduje vihar.
Nekaj se bo zgodilo, nekaj bo spet narobe.
Spoznala sem, da sem se v teh doligh letih slabih izkušenj s svetom, identificirala s svojimi motnjami, težavami in se sebe pričela jemati za čudno, neprimerno, nikoli razumljeno in sprejeto in niti na kraj pameti mi ni prišlo, da je vse to čudno doživljanje, obnašanje, pravzaprav bolezen.
To je bilo zame odkritje stoletja, da sem dobila potrditev, da sem bolna in da si sama ne morem pomagati.
Pravzaprav sedaj se šele učim razločevati med tem, kaj sem res jaz in kaj je popačen jaz, ki je nastal kot odgovor na izredno stanje v družini. Izredno stanje je bila stalna prisotna nevarnost, stiska, tesnoba, napetost, ki četudi je zgledalo vse v redu, saj so se starši sprenevedali, sem jaz vedela, čutila, da bo počilo. Velikokrat sem sprovocirala starša, da sta popenila, ali se umaknila v sobo,samo zato, da je končno prišlo do začasne pomiritve, saj nisem več zdržala tega stresa in pritiska.
Ne vem kaj se je moralo dogajati kemično v mojem telesu, glede stresnih tekočin, a verjamem, da so bile dolga leta ves čas povišana, že od vrtca naprej.
Podobno, kot sem počela doma, počnem še danes, sprovociram prepir, ker sem na to navajena, ker v sebi še vedno čutim napetost, ki jo ne znam sprostiti drugače, kot da družinsko dinamiko pripeljem do neke točke, kjer poči in potem je mir.
Nisem vedela zakaj to počnem, saj si ne želim uničiti svojega zakona, saj želim, da se imamo fajn, da se imajo otroci fajn, a tega življenja, mirnega, še ne zmorem.
Velikokrat pridem navzkriž z ljudmi, ker imam v sebi že od prej neke občutke, za katere mislim, da jih lahko pripišem tem osebam, recimo, da imajo slabo mnenje o meni v resnici, tako, kot ga je imel alkoholik v moji primarni družini. Kot da projiciram v druge to, česar sem bila deležna.
Torej, slaba podoba o sebi je stalna spremljevalka.
Ko se spomnim še česa, bom napisala, obenem pa upam še na strokovno razlago nekoga, ki ve, kaj je bolezen svojcev, predvsem otrok, alkoholikov.
Hvala.
Tudi jaz sem odrasla hčerka alkoholika.Za povrhu imam še moža alkoholika, kar sam ne prizna.
Nekaj let muk in trpljenja je bilo potrebno, da sem ugotovila,da nisem jaz kriva, da mož pije.Še sedaj, če rečem jaz belo bo on rekel črno.Nikoli ni bilo nič prav.
Zadeva se je obrnila, ko sem stopila iz začaranega kroga in se mu postavila po robu.Kupila sem si svoj avto,šla sem na koncerte-sama,ker nikamor ne greva skupaj.Včasih sem se počutila, kot da mi je prišel na obisk znanec.
Sedaj sem izredno zadovoljna, ker imam bolj normalno življenje,ljudje me imajo radi in se ne sekiram za vsako malenkost-še najbolj pa za to, kaj bodo sosedje rekli.
Gospa, ne se sekirat, ker s tem naredite več škode sama sebi.
Pojdite v družbo, kjer vas imajo radi.Tam se boste dobro počutila.Pridobila boste samozavest in življenje bo lepše.
Odrasla hčerka alkoholika,
ko sem prebrala, kaj si o sebi napisala o razpoznavanju posledic življenja z alkoholom, sem se globoko zamislila, ker so tvoji občutki skoraj identični mojim.
Stara sem 48 let in še vedno problematična, tile citati, pa kot da bi jih napisalo moje življenje:
-“Hitro se mi nabere, par zaporednih burnih dražljajev, kot so recimo hrup,kaos, vmes kak zaplet, pa še neka živčna napetost, ki je prisotna skoraj ves čas mojega življenja in že se zgodi, da mi prekipi…”
-“Druženje, govorjenje, hihitanje, vse to me utruja, dela živčno. To, kar je za druge sprostitev, je zame muka. Potem se silim nekaj govorit, a sem napeta kot struna, ker zame življenje ni sproščeno, je nekaj v zraku. Napetost, ki napoveduje vihar. Nekaj se bo zgodilo, nekaj bo spet narobe.”
– “Pravzaprav sedaj se šele učim razločevati med tem, kaj sem res jaz in kaj je popačen jaz, ki je nastal kot odgovor na izredno stanje v družini. Izredno stanje je bila stalna prisotna nevarnost, stiska, tesnoba, napetost, ki četudi je zgledalo vse v redu, saj so se starši sprenevedali, sem jaz vedela, čutila, da bo počilo. Velikokrat sem sprovocirala mamo, da je popenila..”
– “Podobno, kot sem počela doma, počnem še danes, sprovociram prepir, ker sem na to navajena, ker v sebi še vedno čutim napetost, ki jo ne znam sprostiti drugače, kot da družinsko dinamiko pripeljem do neke točke, kjer poči in potem je mir.”
Moj ded je bil hud in agresiven pijanec, njegov sin (moj stric) hud pijanec in zdajm, ko razmišljam za nazaj, se mi zdi, da je bila tudi moja mati prikrita pijanka.
V omari v spalnici je imela vedno skrito 1/2 litrsko steklenico žganja. Bila je zelo zavrta oseba, nikoli ni izkazovala čustev,imela je edino napade agresije (najbrž ko je bila nažgana). Moje otroštvo je bilo eno samo trpljenje, stiske, tesnobe, napetosti, poniževanja, občutki krivde. Takrat se mi je zdelo, zdaj pa vem, da očeta ni marala, zato je bila na trenutke, ko je bil službeno odsoten, normalna. On je vse molče potrpel, ali pa je mene dolžil, da sem kriva za mamine izpade.
Zadnja leta pred penzionom se ga je včasih nalila do nezavesti, vendar je oče to kasneje pripisal simptomom bolezni, ker da v začetni fazi Alzheimerjeve bolezni vsi pijejo. Zaradi bolezni je potem nehala piti, dobivala pa je močna pomirjevala, stara je bila 53 let, jaz pa 20.
Zdaj vem, da če se je ne bi lotila bolezen, bi se totalno zapila.
Tudi jaz sem se ga pri 19-tih prvič napila do nezavesti. In potem še vsaj 10 x in to vedno kadar sem bila zelo žalostna. Zadnjih 15 let nič ne pijem, pravzaprav alkohola sploh ne prenašam.
Tako se pri svojih letih še vedno borim s svojo psiho, osamljenost je moja stalna spremljevalka, depresijami in posledicami nesrečnega otroštva.
Zato me zanima, ali se pri al-anon zbirajo tudi ljudje moje starosti in ali je še kaj upanja za spremembe v mojem življenju?
Lep pozdrav.
madalena, sem malo pozna pri odgovarjanju, nisem nič prišla pogledat.
Mi je lažje, ko vem, da me še kdo razume.
Tega razumevanja sem jaz našla v al-anonu na kubike :). Starost ni pomembna. V al-anonu smo vseh starosti. Sicer je odvisno v katero skupino bi prišla pogledat, jih je pa kar nekaj po Sloveniji. Rabiš kakšen konakt? Če hočeš, se lahko tudi srečava, če sva si blizu po kilometrih. Oglasi se.
Hvala za odgovor.
Zelo bi bila vesela kakšnega tvojega nasveta in bi mi prav prišel kakšen kontakt. Stanujem v primestju Ljubljane, delam pa v Ljubljani.
Pošiljam svoj mail:”[email protected]”.
Madalena, v Ljubljani so skupine, lahko se jim kar pridružiš:
Tu je razpored skupin, kar pogumno.
LJUBLJANA NASLOV URA VRSTA SREČANJA
Informacije: 031 744 722, 041 590 789, (01) 256 74 80, (01) 534 02 64 Mojca
Information about English-language group on email: [email protected] or 051 471 099 (outside of Slovenia 00 386 51 471 099)
ponedeljek Lepi pot 6 10:00 – 12:00 odprto
ponedeljek Podmilščakova 14 19:00 – 21:00 zaprto; vzp. AA
torek Lepi pot 6 19:00 – 21:00 odprto
torek Lepi pot 6 19:00 – 21:00 zaprto; Al-Anon odrasli otroci alkoholikov
torek (ne ob praznikih) Tržaška 2 (CSD Vič) 17:30 – 19:30 odprto; SREČANJA OB PRAZNIKIH NI!
sreda Lepi pot 6 10:00 – 12:00 odprto; za začetnike
prva in tretja sreda Lepi pot 6 17:30 – 19:30 zaprto; tematsko srečanje – Okrevanje po spolnih zlorabah
sreda Podmilščakova 14 19:00 – 21:00 zaprto; vzp. AA
sreda Poljanski nasip 58 19:00 – 21:00 odprto; vzp. AA
Thursday / četrtek Lepi pot 6 17:00 – 18:30 English-language group / srečanje v angleškem jeziku
četrtek Lepi pot 6 19:00 – 21:00 Al-Anon in Al-Anon odrasli otroci alkoholikov
četrtek Podmilščakova 14 19:00 – 21:00 odprto; vzp. AA
petek Lepi pot 6 17:30 – 19:30 odprto
petek Lepi pot 6 18:00 – 19:00 Alateen
petek Lepi pot 6 20:00 – 22:00 zaprto, prvi petek odprto; Al-Anon odrasli otroci alkoholikov
zadnja sobota v mesecu Lepi pot 6 17:30 – 19:30 odprto; tematsko srečanje o mentorstvu
sobota Lepi pot 6 20:00 – 22:00 odprto
sobota Resljeva 11 17:30 – 19:30 zaprto, prva sobota odprto; vzp. AA
nedelja Lepi pot 6 10:00 – 12:00 odprto
nedelja Lepi pot 6 20:00 – 22:00 zaprto, tretja nedelja odprto; Al-Anon odrasli otroci alkoholikov
Če želiš prej poklicat, pa so tu številke:
Poštni naslov:
Al-Anon
Lepi pot 6, Mirje
1000 Ljubljana
Tel. številke:
031 744 722
041 590 789
01 256 74 80
Tel. odzivnik:
01 251 3000
Lep pozdrav
Res je zanimivo, brati vaše napisane vrstice. Dejstvo je, da imamo vse več ali manj enake težave. Tudi imam alkoholika očeta in bivšega partnerja.
Tudi sama imam občasne izbruhe jeze. Tako kot je v prejšnjih blogih napisano. Malo po malo se nabere in poči. Pa saj včasih sploh ni potrebno veliko da izbruhnem. Dejstvo pa je, da se je tega težko odvaditi. Ko razmišljam, se mi vse boj dozdeva da sedaj izražam svojo jezo za vse nazaj, takrat ko se mila otrok in sem morala vse tiho prenašati. Danes sem čisto nasprotje. Povem vse kar mi v danem trenutku pade na misel, pa če je to komu všeč ali ne. No, marsikomu ni, zato sem z marsikom v konfliktu. Pa so potem tu zopet občutki jeze, nemoči, trma in tako se vrtim v krogu, včasih jezna na cel svet.
Lepo je z nekom poklepetati, pa čeprav preko računalnika.
Tudi jaz sem odrasla hčerka alkoholika.Za povrhu imam še moža alkoholika, kar sam ne prizna.
Nekaj let muk in trpljenja je bilo potrebno, da sem ugotovila,da nisem jaz kriva, da mož pije.Še sedaj, če rečem jaz belo bo on rekel črno.Nikoli ni bilo nič prav.
Zadeva se je obrnila, ko sem stopila iz začaranega kroga in se mu postavila po robu.Kupila sem si svoj avto,šla sem na koncerte-sama,ker nikamor ne greva skupaj.Včasih sem se počutila, kot da mi je prišel na obisk znanec.
Sedaj sem izredno zadovoljna, ker imam bolj normalno življenje,ljudje me imajo radi in se ne sekiram za vsako malenkost-še najbolj pa za to, kaj bodo sosedje rekli.
Gospa, ne se sekirat, ker s tem naredite več škode sama sebi.
Pojdite v družbo, kjer vas imajo radi.Tam se boste dobro počutila.Pridobila boste samozavest in življenje bo lepše.
Vi se počutite bolje, srečna ste ker se umaknete nekam, kjer vam je lepo…. Kaj pa vaši otroci? Kam se oni umaknejo oz. skrijejo? So oni srečni? Jim je lepo, ko nimajo normalnega otroštva? Je bilo vam lepo, ko ste bila majhna?
In pravite, da niste kriva vi – o, seveda ste! Nihče drug kot vi! Ker če ne bi bila sebična, bi poskrbela tudi za otroke in ne samo zase. Pravite, da ste se mu postavila po robu in si kupila avto? To je za vas postavljanje zase? In kaj ste s tem dosegla? To, da imate nov avto, mož pa je še vedno pijanec in uničuje vaš zakon in otroke. To ni postavljanje po robu, ampak izraz nemoči, ker se vam niti toliko več ne da, da bi vztrajala. Ampak ste spustila roke, odnehala ste – njemu se ne da več pomagati, sedaj moram nekaj narediti zase in se imeti fajn. Pa je problem s tem mogoče rešen? Ne, ni! Vi ste se samo umaknila v ozadje in možu puščate svojo pot, da bo lahko mirno še naprej manipuliral z vami in popival naokrog.
Itak pravite, da ne gresta nikamor skupaj, ga v bistvu sploh ne štejete za družinskega člana – potem pa napišete za izgovor, da otrokom nočete odvzeti očeta. Lepo vas prosim! KATEREGA ŽE? Zakaj sta praktično še skupaj? Očitno je najlepše v življenju biti žrtev nekoga in se smiliti sama sebi oz vi mislite da tako mora biti, ker drugačnega življenja sploh ne poznate. In s tem ste se naposled sprijaznila. Saj vam ni za zamerit! Kriva je bila vaša mati, ker je to dovolila, vi takrat kot otrok niste mogla ničesar storiti.
Ampak zakaj sedaj, kot odrasla oseba dovolite, da se bo enako zgodilo vašim otrokom, vendar tokrat zaradi VAS. Si res to želite?
Še posebej mi gre v nos ta stavek:
“Sedaj sem izredno zadovoljna, ker imam bolj normalno življenje,ljudje me imajo radi”
Kaj naj rečem, bravo za vas!!!
Imate nov avto in se več ne sekirate, imate normalno življenje, okoli hodite sama, ker mož ni sposoben….in kaj je za vas normalno? Očitno nov avto, ne glede na to, da so problemi še vedno tu in da je mož še vedno pijanec…
Če ste sedaj končno srečna, potem srečno še naprej…..dokler pač bo………
LP!
pozdravljeni tudi jaz izhajam iz družine alkoholikov starši se name niso znašali samo v družini ni bilo nobene topline.mama je bila mirna in je nemo trpela oče pa je bil do nje verbalno zelo nasilen kako me je bolelo ko sem poslušala kako grdo jo zmerja ko se je napila si je želela samo počivati in spati sedaj sem že odrasla 46 let imam družino 2 otroka, moža alkoholika začelo se je neopazno sedaj je kar hudo res hudo nekoč je predavateljica na predavanju o nasilju v družini a reklada žene naj ne mislijo da jim bodo otroci hvaležni ker to prenašajo,očitali jim bodo da niso nič storile to mi je dalo misliti ,kako prav je imela to vidim pri svojih otrocih.sin mi je že to očital češ kako sem neumna in če se nimam nič rada da to prenašam on je tih in molčeč in ob vseh problemih in težavah sploh nisem opazila kako trpi in še danes star je 21 let težavo je naredil srednjo šolo sedaj je zaposlen tudi on je iskal pomoč na nek forum je zapisal oče zakaj si me zapustil in še v črno folijo me je zavil pa iz sebe žrtev naredil. mož zna zelo dobro z besedami za vse so krivi drugi tudi njega je večkrat moril hčerka je stara14 let ona je bolj odprta a tudi trpi zelo hitro se razjezi in kriči ne vem kaj naj naredim iščem pomoč tudi sama sem uničena in tako nisem najboljša mati čeprav se trudim včasih mi je vse preveč a nimam kam iti skupaj imava hišo a naj vse pustim ne vem nisem še dovolj močna …opisala sem samo malo res malo če bi vse opisovala bi lahko napisala cel roman samo trpim tudi sedaj koto pišem jočem eem obupana
Skozi življenje so vzpodi in padci. Nekateri močnejši, drugi bolj blagi. Kljub težavam in sreči, ki jih prinesejo, pa so edina stvar, ki človeka lahko potegne naprej.
Vaš večer je minil v joku. Jok je dober. Je posledica tega, kar ste zadrževali v sebi in si sedaj končno priznavate. Mislili ste, da s tem, ko žrtvujete sebe, drugim delate uslugo in sin vam je s svojimi dejanji pokazal, da ste v zmoti. Tako kot vedno življenje hoče pokazati, pa ne zmoremo tega videti.
V tem trenutku ne potrebujete zapustiti moža, začeti novo življenje, narediti radikalnih rezov… Ohranite samo ta občutek, da niste vse delali prav, raziskujte svojo bolečino, preglejte stare zaloge in jih čistite. Pišite, rišite, govorite, laufajte, pospravljajte in jih preko tega izražajte. Vsakega posebej se zavedite, ga doživite in spustite.
Ne pometite sedaj spet vsega pod preprogo. Ne pozabite, kdo ste vi osebno. Niste žena alkoholika… No, tudi to ste, a v resnici ste še nekaj… Posvetite se malo sebi, odkrivajte, kaj si želite, kako se počutite, kako bi radi živeli in uresničite kaj od tega. Nujno uvedite kakšno spremembno v svoje življenje. Odidite s prijateljico na kavico (tako se reče) zvečer, v soboto na izlet s planinskim društvom, udeležite se treninga nordijske hoje, pojdite v kino…. Ne vem, kaj ste delali do sedaj, ampak vnesite nekaj novega v svoje življenje.
Novosti vam bodo dala nova spoznanja, dobili bboste nekaj energije in to se bo poznalo na vašem počutju. Počasi bo vaše življenje dobilo nekaj novih priložnosti in moči.
Vse to se bo opazilo navzven in vaša misel bo nekoliko drugačna. Takrat boste lahko našli način in rešitev, ki vas bo dvignila iz prijema bolečine.
Če bi želeli svoje bolečine deliti z drugimi, ki imajo podobne izkušnje, potem vam predlagam, da malo pobrskate za naslovi društev Al-anon, to so svojci ljudi z izkušnjo alkohola. Kontakte lahko dobite na spletni strani http://www.al-anon.si/.
Vabljeni, da si ogladate tudi pogovor z ženo bivšega alkoholika. Iz prve roke boste izvedeli, da ni nenavadno, da se tako počutite in da obstaja rešitev.
http://www.youtube.com/watch?v=a55TBgSpYdw&feature=youtube_gdata_player
zopet sem zašla na ta forum Ta konec tedna je bilo spet zelo hudo.Mož je samo pil in tečnaril,tako da nisem mogla nič kaj postoriti po hiši.zelo sem bila vesela,kosem prebrala vaš odgovor.Name je deloval zelo pozitivno in me tudi potolažil in pomiril.Ukvarjam se kar z nekaj stvarmi,zelo rada vrtnarim,berem knjige.Hribe imam zelo rada.Včasih sem veliko hodila v hribe, sedaj pa bolj malo .Malo zaradi denarja,pa tudi zaradi moža,ker je zelo ljubosumen.Njega pa tako nič ne zanima.Najraje sedi in pijje,saj nima nobenega hobija.Skupaj skoraj nikamor ne gremo,ker se vedno napije in dela kraval.Mene pa skrbi za hčerko,ker je zelo vzkipljiva in se hitro razburi.Kadar je mož pijan in ji kaj teži začne v njega metati predmete tudi tepla sta se že.Tome zelo skrbi.Zanima me če obstoja kakšna pomoč za mladostnike.V šoli je zelo pridna,je uspešna športnica-tudi to me zelo veliko stane,saj trenira ples.skrbi me ta njena agresivnost doma.Sama že kar nekaj časa razmišljam o tem da bi si poiskala pomoč
In kdaj se boš spokala stran od njega 6, če vidiš da imata otroka posledice? Koliko škode bi rada še vidva storila tako on kot ti ki to prenašaš? Kdaj pa boš dovolj močna? Mater res no, sama si šla čez to kot otrok, ZAKAJ zdaj to “privoščiš” še svojim?
Ne, ne mi pravit da nisi še dovolj močna, to se verjetno dogaja že vrsto let, pa prej nisi bila pa zdaj nisi,,… pa nikoli ne boš! Seveda da je imela predavateljica prav, otroka ti lahko zelo zamerita. IN kaj bo s tvojim sinom- lahko gre po očetovih stopinjah, hči pa po tvojih- najde si alkoholika.
Daj ženska resno, stran čimprej!!!