LEPOTA
LP,
ne vem,kam bi pravzaprav uvrstila to temo, me pa vseeno izredno zanima.
Moje vprašanje je sledeče- kako, naj človek ne postane čisto nič narcisoiden, preveč samozavesten, zagledan vase, če mu vsi ljudje (običajno) vsak dan govorijo, da je lep, lepotec, najlepši, kaj vse je na njem lepo, skratka popolnoma različni ljudje, znanci in neznanci, prijatelji, sorodniki,obeh spolov…torej, kako naj ob tem ostane popolnoma hladnokrven, ravnodušen, se obnaša (še) naprej kot povprečen človek (predpostavka:povprečni ljudje so povprečnega videza, ne lepi) ob še dodatnih okoliščinah današnje družbe, ki favorizira lepoto kot 1.vrednoto!??
ali mu je malo narcisoizma odpuščeno?
Kaj menite o ljudeh, ki se vam zdijo LEPI (ne simpatični, ampak preprosto lepi, tudi objektivno gledano z vidika družbenih standardov) in ali jih tretirate enako kot druge ljudi, ali se do njih obnašate drugače, če, kako? ste radi v družbi z njimi?
različna mnenja o tem me zelo zanimajo zaradi interesov splošne debate, hvala vsem.
“če bi rekel” nekaj popolnoma nasplošno in veljalo naj bi za žensko in moja gledišča, žal vodi “kao”lepota v neko afnanje in preko tega v popolno delovno nesposobnost za opravljanje nekih “normalnih del”, ki jih opravlja večina.
celo mislim, da takšna oseba škodi produktivnosti v takšnemu delovnemu okolju, saj zaradi, nekih “zunanjih interakcijskih vplivov” ne deluje in ne more delovati pozitivno na samo delo in delovno okolje. jaz je ne bi zaposlil (pri delu ki ga opravljam).”eto”, naj gre k Lisci na j.plakat in opravljat neka slična dela, danes je polno tega.
verjetno je pomembna tudi starost in stan, ena “zafnana” 25 letnica, deluje drugače kakor dama 37,43 in slično. v bistvu jih “zafna” okolje.
dobro, normalno delo, vsa dela so normalna, so pa tudi takšna, ki delujejo na naš najpomembnejši čut, to je vid.
Kaj naj rečem?
Lepa je ok. Lepotni standardi gor ali dol. Kot vsi prepoznam tisti odstotek žensk in moških, ki jih je samo loterija z genetiko zelo obdarila (samo po sebi jim zaradi tega nič kvalitativno osebnostnega ne pripisujem, kvečjemu nasprotno: imam PREDSODEK do zelo lepih ljudi – da so plitki, dolgočasni in vase zagledani).
In če jo mika, da bi bila malo narcisoidna, potem to pomeni, da to že je: narcisoidna, vase zagledana in … dolgoooočasna!
In to pomeni tudi, da ni več tako lepa, kot bi lahko bila.
… ker zafnano, vase zagledano, avšasto – mah, moja prva misel je: ‘Dolgočasno. Mislim, nimam kaj početi s tem človekom.”
Drugače pa, eden boljših intervjujev na temo lepota (blagoslov in prekletstvo hkrati):
http://www.mladina.si/tednik/200332/clanek/intervju/
… pa preberte do konca (meni je zadnji odgovor v intervjuju največ povedal – samo zato, ker je malo pod vprašaj postavil moj lasten predsodek 😉
jaz nimam predsodka do lepih ljudi. pravzaprav imam eno meni drago osebo, ki je meni nadvse lepa in si prav očke počinem na njej. kar mi je pa še bolj všeč je to, da se ne moreva nehat pogovarjat. topla je, dobra po srcu, razgledana in predvsem polna energije. pa tako zelo ‘hovdrasta’ zna biti. skratka čudovita mi je… in ja, lepa je.
jaz lepoto ne jemljem kot kriterij, ki določa plitkost, dolgočasnost in vase zagledanost. odvisno od človeka samega. tako, kot ne klasificiram moškega in ženskega pogleda na svet.
Čisto odvisno je od osebe.
Poznam nemalo, no bom kar rekla, večina zame povprečnih ljudi obeh spolov, ki se imajo za ne vem kaj, ocenili so se da so nadpovprečni (po ne vem katerih kriterijih), večino svojega denarja usmerijo v porabo kozmetičnih reči, oblačil. Že ob odpretju kljuna se mi zvrti v glavi, kao: jaz sem pa to in to dosegla, vem kdo sem in kaj sem, torej si jaz izbiram partnerje. In mi ni jasno, prav nič.
Enako pri moških. Če se popedena in to res popedena, pa je nekaj punc srednjega kova zatrapanih vanj, se že počuti za super machota in se tudi temu primerno obnaša.
Lepota. Naravna lepota, kaj je sploh to. To srečam res res poredko, praktično nikoli. V Sloveniji še nisem vidla zame res lepe ženske, videla sem jo v tujini kje po naklučju, npr. v NYu neka temnopolta (pa mi načeloma sploh črnke niso všeč) prodajalka v neki zlatarni, lepa kot suzica, obraz in postava da sem buljila v njo (nisem lezbično usmerjena) in nisem mogla verjet svojim očem. Gledala sem v njo in požirala njen obraz, gibe… Dokler ni bilo že dosti preveč in sem se mogla odplepit. Njen obraz izpred ne vem koliko let mi še danes ne gre iz glave. Prvovrstna lepotica.
Če bi imela srečo da spoznam za moje poglede res lepega človeka, bi po mojem srkala njegovo lepoto in buljila vanj, ker se ne bi mogla nagledat.
Verjetno bi tudi povedala kaj vidim v tisti osebi, ker bi se itak opazilo.
Na takšni osebi me verjetno ne bi motilo njeno obnašanje, kakršnokoli da bi že bilo. Mislim pa da lepi ljudje ostajajo čisto naravni, normalni.
Lepota in “misli da je lep/a” je velika razlika. Zato tudi takšna razlika v obnašanju.
To kar moški pišejo o afnah in čudnih obnašanjih žensk, izhaja iz tistega, da je kakšna ženska urejena, namaskirana, še zdaleč pa ni neka naravna lepotica.
Sama sem leta veljala za lepo punco, žensko in se nisem v svoji naravnosti prav nič spremenila. Za kozmetiko praktično ne dajem denarja, las si ne barvam, h kozmetičarki grem enkrat na dve leti. Obnašam se čisto normalno do vseh, edino motilo me je vseskozi ljubosumno obnašanje drugih žensk. Uh, o tem bi se pa dalo pisat. Od širjenja laži, obrekovanj katerih osnova je bila iz lune, nenehno zbijanje in hinavljenje za hrbtom. Prvoklasna nevoščljivost. No do takšnih sem se tudi sama začela obnašat mega vzvišeno. In še nekaj je. Kjerkoli je bil kakšen par, so se ženske v paru umikale, sploh če je tip bulil vame. Kako je to neprijetno, še mene je bilo sram! Saj zato mi je bilo edino varno in pametno nenehno imet resnega fanta, partnerja, moža, ker drugače bi me včasih ženske požrle, če že ne izolirale.
Na srečo sem danes starejša in se več ne rabim aktivno ukvarjat s takšnimi osebami, čeravno pa mislim da se ženske vso življenje srečujemo z ljubosumnostjo drugih žena.
Z moškimi je prav tako problem. Ki ga pa ne znam opisat iz moške strani.
Neke vrste spoštljivo požiranje z očmi, ne tisto tipično primitivno klečeplazenje, ampak “ponudbe na nivoju”. Tudi neprijetno. Včasih je, a se dogaja prepogosto, že drugi pogled moškega preveč in potrebno je komaj dokazati, da si preprost in “drugačen” od afn ki si bildajo ego s svojim izgledom na podlagi prikritega (moški po navadi rece: lej kakšna afna je, blek..misli pa si: kak bi jo nažgal, saj samo enkrat, za dlje je ne bi imel) slinjenja.
nikar se jezit. jaz se ne vtikam v tvoje predsodke. govorim o svojem odnosu do lepote.
jaz pač tega predsodka nimam oz. tega ne povezujem z lepoto, ker je ogromno ljudi, ki so vse prej kot lepi, pa so tako plitki, kot narcisoidni … potem pa daleč nič.
dokazano je, da lepi ljudje lažje pridejo skozi življenje, se jim večkrat pogleda skozi prste , se jih drugače tretira,…skratka jim je lažje in sigurno se do lepih ljudi obnašate drugače kot do ne lepih ( striktno po družbenih merilih lepote)…to se še posebej vidi ko imaš opravka z raznimi zaposlenimi v državnih službah( upravne enote, šolstvo, zdravstvo,..)…daleč od tega da smo vsi enaki in vsi enakopravni… čeprav, a kaj takega kot je lepotna diskriminacija obstaja?))) o, ja))
pa seveda imam prav, tako kot tista ki se ne da)) enkrat mi je nekdo zaupal da smo pač ljudje vizualna bitja , do takrat nisem temu polagal kaj dosti pozornosti, ampak dejstva so nesporna in to, je, da pamet teško konkurira lepoti, ker lepota oz človekov obraz je tisto kar najprej vidimo (dobro pri ženskah je vrstni red drugačen))…zato je včasih pametno najprej nastavit profil pa šele nato odpreti usta))