slo-hr na kratko
Pozdravljeni!
Sem mlada punca, slovenka. ki zivi v tujini. Vcasih prebiram kaksne slovenske novice in vsakic zasledim neke nove preobrate v slovensko-hrvaskem sporu. Po pravici povedano, ne razumem vec nic.
Mi lahko kdo na kratko razlozi od zacetka do konca, lepo preprosto, kaj se dogaja?
Prosila bi se, da se ne norcujete, ampak pac zivim drugje in vcasih je tezko slediti dogajanjem v domovini.Hvala!
Upam, da ti bodo fer odgovorili. Saj veš kako je pri politiki, vsak vleče na svojo stran, zato moraš vedno brati obe strani, da si lahko ustvariš pribljižno sliko in komentarji morajo biti ravno tako v razmerju 50:50.
Čepa ti poiskušam jaz orisati slovensko hrvaški spor pa bi povedal takole.
Največji spor je zaradi meje na morju v Piranskem zalivu. ALi gre po sredini ali bolj po robu Hrvaškega ozemlja, ampak glavni problem pa je Slovenski izhod na morje, ker Hrvaška bi rada, da Slovenci nimamo svojega izhoda na morje, ampak lahko na mednarodne vode pridemo samo preko teritorialnih voda Hrvaške, to pa praktično v pomorstvu ne pomeni veliko, saj četudi pljujemo v Grčijo, se ni treba prijavljati na Hrvaškem, če pljujemo ne vem koliko milj od Mednarodnih voda, četudi prečkamo njihovo teritorialno morje, kerpa je ta širina manjšaod predvidene, ker potem smo pa že v Italiji so to določene milje, ki tukaj sploh ne pridejo v poštev. To mi je razložil kapetan Slovenske trgovske mornarice. Oni nimajo problemov.
Torej je problem izključno političen in principalen. Ne damo popolnoma nič. Mi smo carji in to opcijo opcijo uporabljajo vsi politiki, tako njihovo kot naši. ZAkaj za politično manipulacijo z državljani. Enkrat so lokalne, enkrat predsedniške enkrat evropske volitve in aktualne teme vedno zažgego.
V resnici, pa si cela Dalmacija želi Slovenskih turistov, ker smo dobri zapravljilci, malo nižje v Dalmaciji, so ljudje tako prijazni, da so celo jezni na uradni ZAgreb, ker jim dela samo škodo. TAm kjer mi letujemo, so v večini sami SLovenci pri domačinih, boljše postrežbe in gostoljublja skoraj ne dobiš v Sloveniji, seveda tudi oni pozimi letujejo pri nas. To so odnosi med dobrimi ljudmi in ne med Hrvati in SLovenci.
Ta splor je tako predvsem političen in iz principa, je pa dejstvo, da je nekaj stvari terba rešiti, da je enkrat mir, ampak nihče noče odstopiti niti za milimeter, čeprav obstajajo opcije.
Hrvati bi z lahkoto dali tisti dostop do odprtega morja, Slovenci pa bi uredili z NLB varčevalci. Ne enem hribu bi dali oni, na drugem mi. ALi pa še bolje, Hrvati dajo dostop do odprtega morja, mi vložimo denar v podjetja in turizem….in še in še opcij, konec koncev je to en navaden biznis kompenzacije, ampak kot sem rekel. Neodstopanje je samo politična zgodba, saj se na njej, če malo pretiravamo, pridobivajo politične točke in volilce in tako oblast. Vsi pa vemo, če si na oblasti, potem lahko veliko daješ v svoj žep in tega si želijo vsi politiki, naši in njihovi, levi ali pa desni. In zato se potrebujejo takšne pereče teme, ki se nikoli ne zaprejo.
Tako spor vidimo, popolnoma nevtralni opazovalci. Mi še vedno hodimo na Hrvaško in tam imamo ogromno prijateljev, oni pa k nam. Ampak vedno obstajajo ekstremisti.
To je tako kot navijači dveh rivalskih nogometnih klubov. Green dragonsi nikoli ne bodo marali Viol, in ko pridejo na tekmo, tekma sploh ni važna, ampak je važno kdo bo koga bolj sprovociral in sesuval, tako in drugače. TAko je isto na Hrvaškem. Hajduk in Dinamo. Tekma je drugega pomena, huliganstvo prvo. Popolnoma vseeno je, kdo ima prav in kdo je boljši, smo na nasprotnih straneh in samo to jevažno.
Eko tako je verjetno tudi pri vas z dvema kluboma, ki jih ne bom povedal, tako je povsod. Nepripravljenost na kompromis ali prijatelsvto. Temelj skupine.
Primož
Kar bom napisala, bo zelo nepatriotsko, ampak … Slovenci bi radi sistem, po katerem sediš na hrvaški obali in daš nogo v morje, ki je slovensko. Seveda se to ne bo zgodilo. Leta in leta so nas s televizijskih ekranov prepričevali, kako smo mi oh in sploh pomembni in kako cela Evropa pada skupaj, da bi nam ugodila, medtem ko so Hrvati tam eni luzerji, odvisni od naše dobre volje. Izkazalo se je in se še bo, da temu pač ni tako. Imeli mi prav ali ne, Hrvaška je na sto in en način za Hrvaško pomembnejša od Slovenije in če nič drugega, bo to jeziček na tehtnici.
Jaz osebno grem na Hrvaško rada in s Hrvati nisem v nobenem sporu. Je pa res, da so politiki uspeli nekatere ljudi fejst “prižgati”. Teden dni nazaj se nama je z očetom pred samo mejo zgodilo naslednje. Vozila sva počasi po neki vaški poti, ker sva iskala nek mejni prehod po imenu Bosanci. Mimo sta pripeljala dva dečka, stara okoli deset let, na kolesu. In eden izmed njiju se je, ko je peljal mimo, nagnil k najinemu avtu in pljunil. Je sicer zgrešil, ampak namen je bil pljuniti v avto. Jaz tega ne jemljem kot nekaj blazno strašnega in prepričana sem, da bi se zlahka našel kakšen slovenski deček, ki bi šel pljuvat na hrvaški avto. In sva se z očetom dva dni pozneje znova odpravila na Hrvaško ter se imela blazno luštno. Jaz pa grem, verjetno še ta teden, spet malo v Zagreb, malo po trgovinah, na kosilo, še malo na sprehod in nazaj. Mi je luštno, grem vsako leto in se ne pustim motiti. Aja, pa tudi Jamnico raje pijem od Radenske, boljši mehurčki. 🙂
Jaz menim, da je to izključno politični problem. Politiki so skuhali hudo vročo župco, zdaj je pa problem, kdo jo bo jedel ( ali pa popihal).
Strinjam se z nekomunistko, da tu ni problema v “običnih ljudih” ne na tej ne na oni strani.
Z družino redno hodimo dol v Dalmacijo ( vikendica), pa je vse o.k.
Nazadnje med prvomajskimi sem imela sicer malo cmok v grlu, kako nas bodo gledali ampak domačinom se ne ljubi s takimi komflikti niti pod razno ukvarjati.
Je pa res,da lahko na toliko in toliko populacije naletiš na kakšnega nabildanega oz. nakurjenega soseda…..
Nam se je to zgodilo za lanski prvi maj. Ko je tak,prej opisan osebek videl SLO registracijo je ustavil avto sred ceste , izstopil in kazal oni prst ob mastnem besednjaku ( tu pa so oni stvarno dobri – v izrazoslovju).
Še dobro, da sem bila jaz za volanom, ker mož se ne bi krotil in bi planil ( mi je to sam rekel). Nasproti tega osebka pa hrvaški najstniki igrajo nogomet…..Meni je bilo kristalno jasno, kakšen incident bi lahko bil, če bi padla na provokacijo.
Ampak, poudarjam to je en človek na par tisoč, ki je pač nor…..
Bolj hudo je to, da so tudi eni, ki imajo v rokah škarje in platno,beri: politiki nekateri nori, čeprav v bolj sofisticiranem načinu . ne naravnost kot običajni ljudje.
Imam občutek, da ta spor še dooooolgo ne bo rešen.
Nekomunistka,
Si se že sama opredelila, da je tvoje mnenje nepatriotsko, ampak dejstvo je, da bodo vsi kopalci v Kanegri še vedno namakali svoje noge v hrvaškem morju, četudi bo obveljala slovenska razmejitvena črta. Tvoja poenastavitev spora je pač zelo enostranska, ker ne upoštevaš tudi drugih vidikov, ki so za Slvensko stran resnično pomembni. To da gre po našem razmejitvenem predlogu mejna črta ob hrvaški obali je še najmanj. Bistven je neoviran dostop do mednarodnih voda in to šteje.
PS: Ne razumem pa te, zakaj si v svojih postih kar precej “sovražno” nastrojena do Slovenije. Zadnjič enkrat si banalizirala Golobičevo izjavo o evropski Sloveniji oziroma slovenski Evropi. Tokrat je iz tvojega posta bilo zaznati, da je po tvojem kar prav, če se bo meja risala po hrvaškem predlogu ( ki je pač v skodo Sloveniji). Vir vsega zla v tem sporu so po tvojem bolj slovenski politiki (kot da hrvaški nimajo nič pri tem). Ko pa sem pa enkrat zadnjič omenil srbsko hegemonijo, si me pa napadla kot največjega idiota, ker sem zapisal nekaj takega. Res ne vem, zakaj ti je slovenija tako tuja, da v sem drugem vidiš več kot v svojem.
No Primož ni stvar okrog mednarodnih voda tako preprosta, kot so ti pojasnili.
To da Slovenija ohrani prost dostop do mednarodnih voda ni nekaj kar se tiče današnjih Slo-Hr odnosov ampak nekaj, kar bodo čutile še generacije za nami. To ali bomo popustili zaradi “ljubega miru in dobrososedskih odnosov” ali pa bomo ta prehod ohranili našim zanamcem, sta dva popolnoma različna pojma.
Če Slovenija ohrani stik z mednarodnim morjem, potem se šteje, da smo polnopravna pomorska dežela z vsemi pravnimi posledicami. Torej si lahko enakopravno z drugimi pomorskimi deželami delimo pravico gospodarskega izkoriščanja morja. To pomeni, da tisti naši dve ribiški ladji mirno odplujeta nem če že hočete na atlantik in lovita ribe, pa tudi vse tovorne ladje, ki vozijo v Koper lahko vplujejo brez, da bi se Hrvati spomnili “kasirat” kakšno nadomestilo za plutje skozi njihove teritoalne vode.
Skratka posledice dostopa ali nedostopa so predvsem gospodarsko-pravne in deloma tudi politične.
No mogoče pa bo še nekdo od “kratkovidnežev” zamahnil z roko češ saj se pa lahko še z Italjani zmenimo če ne gre s Hrvati pa bi ga samo spomnil, na enega prejšnega politika, ki je nekoč takisto zamahnil z roko češ kaj nam bo tisto kamenje na Savudriji. Mogoče je bilo takratni aktivni generaciji Slovencev res vseeno, ampak danes in mogoče enkrat pozneje še bolj je očitno, da je bilo to prepuščanje slovenskega ozemlja za neko skupno dobro dolgoročno zelo narobe. Za konec pa naj omenim še temeljni patriotski vidik, ki kaže na odnos do lastne domovine s strani tistih politikov in posameznikov, ki so jim takšna vprašanja nepomembna.
Spor je po moje resda tudi političen in principielen, predvsem pa je gospodarski in državotvorni.
pozabil si, da Hrvatom nam nič ni potrebno dati. Hrvati so tudi dobili Istro, nekaj kvarnerskih otokov in Zadar, naknadno pa še skupaj z morjem, več kot polovico cone B in to predvsem na račun izenačevanja prebivalstva Jugoslovanov v Italiji in Italijanov v diktaturi FLRJ oz. kasneje diktaturi SFRJ. Torej avtohtonega prebivalstva “Jugoslovanov”, ki je ostalo v Italiji in Italijanov, ki niso zapustili diktature.
Jugoslovane v Italiji pa smo predstavljali Slovenci in NE Hrvati.
Ok. je kako je in če je na kopnem vse prav, izhod na odprto morje je naš.
Pomembno tukaj ni patriotsko mnenje, ampak stvarno. Tisto, ki ustreza dejanskemu stanju. Jaz lahko patriotsko napišem, da je naše vse do Dubrovnika. In kaj potem? Ali to kaj spremeni? Nič. Je sploh pomembno, katere vidike upoštevam jaz? Ne, ni. Pomembno je, katere vidike bodo upoštevali tisti, ki bodo o zadevi odločali in menda se ti vsaj malo bliska, da to niso vidiki, za katere ti misliš, da so za Slovenijo pomembni.
Kakšno zvezo pa ima moje mnenje o Golobičevi izjavi s sporom o meji??? Ja, se mi zdi, da je Golobičeva izjave o slovenski Evropi in evropski Sloveniji totalno trapasta. Vprašaj kakšnega Evropejca, kaj misli o tem, da je on pravzaprav slovenski. Jaz mislim, da so vir spora slovenski politiki, hrvaški pa ne? Kje si to pobral, lepo te prosim!
Jup, se opravičujem, če so mi Srbi bližji od tam nekih Estoncev, Poljakov, Romunov, Latvijcev ali koga že. Srbi so moji, tisti drugi našteti pa niso. To moji – ne moji pa menda lahko razumeš.
Očitno ti dejstvo, da je imela piranska policija na 25.06.1991 nadzor nad CELOTNIM piranskim zalivom ni dovolj stvarno. Prav tako pa trditev da je naše vse do Dubrovnika ni ne stvarna in še manj patriotska zato ne piši takih primitivizmov. Domnevam pa, da je tvoje videnje dejanskega stanja precej drugačno od mojega.
Pomembno je kako bodo tisti, ki bodo predstavljali slovenske interese, argumentirano in pogajalsko-spretno uspešni pri tem. V kolikor pa ne bodo oziroma bodo zelo “nepatriotski” bo šla mejna črta mogoče tudi tik ob obali od izliva Dragonje do debelegga rtiča. Mejna črta se bo zarisala tam, kjer bo dosežen končni kompromis med Slo in Hr. In to z ali brez pomoči nevemkakšnih evropskih posrednikov ali sodišč.
V Golobičevi izjavi (pa naj bo še tako trenutno politično pocukrana) vidim potrditev dejstva, da je slovenija z vstopom v evropsko skupnost postala polnokrven integralni del “nove Evrope”. Evropa pa JE slovenska tako kot je nemška, francoska, španska, italjanska, poljska, danska, … samo kaj ko tebi očitno dela težave simbolnost tovrstnih besednih zvez.
Takšen vtis delaš s svojim pisanjem. Pa brez zamere.
Glej jaz popolnoma razumem “moji – ne moji” samo spet tebi ne gre v glavo, da pač Srbi niso “moji” in jih zato sprejemam kot meni tuje. Vsaj toliko kot so mi tuji Avstrijci, kadar mi “prodajajo” njihovo nekdanjo hegemonijo kot vrednoto “Mittel Europe”. Priznam pa, da mi je kot Slovencu kulturno-zgodovinski prostor nekdanjega avstro-ogrskega imperija mnogo bližji kot pa “jugoslovanstvo”.
SPOR V SLIKI: google earth:
Moji pa Srbi so in jaz sem njihova. S Hrvati, na primer, nimam nič, ampak so tudi oni veliko bolj moji kot Avstrijci ali Nemci. Tudi z Bosanci nimam nič, ampak so mi stokrat bližji od Avstrijcev in Nemcev, naravnost obožujem jih. Sicer pa ljudi delim na dobre in slabe, ne pa na Avstrijce, Srbe, Slovence, Nemce. V vseh narodih imaš tako dobre kot slabe ljudi.
Moji pa Srbi so in jaz sem njihova. S Hrvati, na primer, nimam nič, ampak so tudi oni veliko bolj moji kot Avstrijci ali Nemci. Tudi z Bosanci nimam nič, ampak so mi stokrat bližji od Avstrijcev in Nemcev, naravnost obožujem jih. Sicer pa ljudi delim na dobre in slabe, ne pa na Avstrijce, Srbe, Slovence, Nemce. V vseh narodih imaš tako dobre kot slabe ljudi.[/quote]
Glej očitno nisi razumela poante.
Nisem govoril o “boljših” ali “slabših” narodih, ampak o tem kateri je komu bolj “domač”. Tako kot so tebi Srbi zelo “tvoji” ter se med pripadniki drugih ex-Yu narodov počutiš “doma” ker je pač to tvoja osebna afiniteta. Prav tako pa je nekomu drugemu bližje germansko/avstrijsko okolje ali pa latinsko/italjansko. V tem ni nič slabega.
Tako je meni osebno še najbolj blizu arabsko/muslimanski svet – torej nekaj popolnoma neevropskega. Toda v najbolj ključnem vprašanju pa kot Slovenec čutim, da je prostor v katerega je zgodovinsko, kulturno, vrednostno umeščena slovenija srednje EVROPSKI in nikakor ne jugoslovanski. Zato se vedno ko me kdo vpraša za mnenje (referendumi, volitve) odločam v to smer.
Sicer pa se je ta najina debata nekako začela z mojo omembo neke hegemonije, ki je tebi pognala kri v glavo in si se zato zelo čustveno odzvala. Sicer pa sem te v tem postu pobaral zakaj si nekako bolj “naklonjena” drugi strani kot pa Sloveniji in omenil nekaj primerov iz katerih sem dobil vtis o tvoji naravnanosti.
Žal daješ v svojih postih takšen vtis. Če ti je tako prav je vse v redu, če pa ne, se pa le malce vprašaj zakaj tako.
Očitno si mnenja, da preko 1000 let življenja pod germanskim vplivom ni postilo niti kanček kulturnega vzorca, značilnega za avstro-ogrski imperij. In kaj je to v primerjavi z 73 leti jugoslovanstva?
Nekje sem prebral, da smo Slovenci eni najbolj germaniziranih Slovanov od vseh, ki so čutili germanski vpliv. Kakorkoli mi je vsakič, ko grem “čez Karavanke” marsikaj zelo “domače”, čeprav me ločuje jezikovna barijera. Sem pa prepričan, da če bi se “jugoslovanska zgodba” vlekla še nadaljnih 100 let, bi mi bilo tudi marsikaj iz prostora bivše juge bolj “domaće”.
Ah, Slovenci si samo ne priznamo da smo slovani. In se imamo za polgermane, ker se nam zdi bolj nobel. Seveda germani nas ne priznajo za germane, italijanom smo pa še manj latinci. Ampak kaj bi to. Važno da si mislimo da smo super. 🙂
A to nas dela še najbolj dunajske kočijaše, kot nam pravijo Srbi! Če se samo spomnim kolk smo bili užaljeni…
Kaj se imam jaz spraševati? Moja mati je Srbkinja in bi bilo skrajno nenavadno, če jaz ne bi gojila pozitivnih čustev do Srbov. Kar se mene tiče, je to najbolj naravna stvar na svetu. O tem, da se nekdo počuti germansko, latinsko ali karkoli že sredi slovanske države, nima pa nobenih germanskih, latinskih ali kakšnih drugih korenin, imam pa tudi svoje mnenje, ki pa na ta forum ne sodi.
Začuda se tokrat strinjam s Tadejem glede tega, zakaj so nas obkladali s precej grdim vzdevkom. Nekateri so tako globoko v germanskem …, da bi lahko naredili kolonoskopijo.
Nič! Saj sem rekel, da če ti to ustreza bodi tako. Če pa se ti zdi čudno, da se zaradi tega večkat zapleteš v konfliktne debate, pa za vzrok le malce pobrskaj pri sebi….
No tudi jaz imam svoje mnenje o tistih, ki se počutijo turško/osmansko sredi slovanske države pa prav tako nimajo turških korenin. Upam, da razumeš poanto!
Brez zamere, ampak tudi zato, ker so nas s tem vzdevkom v najbolj kritičnih trenutkih osamosvajanja obkladali ravno predstavniki naroda, ki je tebi razumljivo tako ljub, sem jaz do predstavnikov tega naroda precej “nestrpen”. Še enkrat brez zamere, pa da ne boš preostro reagirala, je bil ta in drugi vzdevki še najmanj od vsega, zaradi česar sem do predstavnikov “nebeskog naroda” tako “nestrpen”.
O kolonoskopiji nekaterih, ko so tako globoko v ruskem in beloruskem, da so hoteli pred leti ustanoviti celo skupno državno zvezo pa raje ne bi… Aja Rusi so pa ja “bratski” narod in je ta moja izjava res neumestna…
V konflikte se v realnem življenju ne zapletam z nikomer, ker mi nikoli nihče ni v oči rekel, da me prezira na narodnostni osnovi. Na forumih pa žal na vsake toliko preberem kaj, kar me osebno žali. Pač, nekateri precej zlahka zganjajo nacionalizem. Pa če sem iskrena, je tega na Političnem čveku manj kot na Starševskem. Tam se na vsake kvatre kdaj pojavi kakšna mama, ki svoje otroke poučuje o tem, kakšni mi vse smo. Jaz zase trdim, da sem potegnila tisto boljše iz obeh kultur. Za napake, ki jih imam, je pa tako ali tako kriv poštar. 🙂
Pa še to dodam. Ti turško-osmanski niso kar eni tam, ampak predvidevam, da pišeš o ljudeh, ki so bosanske krvi in jim je ta kultura blizu. Kar pa se Srbije in Rusije tiče, očitno ne poznaš povezave in tudi ne veš, kdaj je nastala tista ideja, ki je dejansko res trapasta. Nastala je takrat, ko so po Srbiji padale bombe. Je pa bila trapasta, o tem se strinjam. Rusi Srbom res so bratski narod. Če ne veš, po čem, si preberi malo o veri. Mogoče ti bo potem kaj bolj jasna povezava Srbov z Rusi in Grki.
Ce se res v ralnem življenju ne zapletaš z nikomer, se pa res moraš zaceti spraševati kaj je s tabo narobe. Konflikti so neizogibni del življenja in le pretirano zapletanje ali nezapletanje sta anomaliji, ki kažeta na moten osebnostni ustroj cloveka. Sam sicer mennim, da se, vendar si tako zelo zagledana v svoj prav, da ali tega sploh ne opaziš, ali pa se te vsi z drugacnim mnenjem na široko izognejo.
Mogoce pa si v zadnem stavku vendarle nehote povedala o sebi vec. No slovenci im amo en pregovor, ki pravi: “lastna hvala se pod mizo vala”. Malce skromnosti in priznanja lastnih napak ti pa že ne bi škodilo. aja saj res, za napake pa je itak kriv nekdo drug – v tvojem primeru poštar :-)) Bolj uravnotežen pogled na lastni jaz, ki zmore prepoznati tudi lastne pomanjklivosti ti res ne bi škodil.
S turško-osmanskimi nisem imel v mislih Bošnjakov, ampak kar “cistokrvne” Srbe. Vsaj v južnem selu Srbije je vpliv nekdanjega osmanskega imperija še zelo opazen. Od hrane, glasbe (mimogrede “novokompovana” in “turbo folk” glasba crpa ogromno navdiha iz turškega in celo arabskega prostora), jezika (turcizmi oziroma arabizmi) in še marsikaj. Skratka zelo podobna zadeva kot germanski vpliv v Sloveniji, ki pa se tebi zdi tako zelo “cuden”.
Glej omenjeno rusko-belorusko-srbsko navezo sem omenil ravno zato, ker je bila tako absurdna. Seveda pa spet nisi hotela “dojeti” poanto nakazanega. Je pa sicer bila Rusija in ruska kultura vedno prisotna v srbskem prostoru, kot nekaj kar je Srbom “blizu” oziroma “ne-tuje”. Skratka nekaj podobnega, kot je Slovencem blizu “mittel Europa”. Ker pa si že omenjila vero, pa res ne vem, zakaj bi bila pravoslavna sorodnost omenjenih narodov bolj normalna in sprejemljiva, kot rimo-katoliška v primeru Slovenije in Avstrije. Mimogrede, pa naj še omenim, da mi je tudi hrvaški prostor relativno blizu, pa ceprav imamo s Hrvati že skozi vso zgodovino “izjemno dobre medsosedske odnose” (preberi si malo Valvazorja :-)).
Skratka ce se povrnem na zacetek najine debate, so bile tebi nedoumljive nekatere stvari v zvezi z “domacnostjo” germanske kulture v slovenskem prostoru, sama pa ocitno nimaš težav pri zelo podobni “domacnosti” turške, ruske in ne nazadnje romske kulture, ki je Srbom prav tako “ne-tuja”.
Konflikti resda so neizogioben del življenja, ampak oprosti, da se bom z ljudmi prepirala na nacionalni osnovi? Ne, se ne bom. Se bom odzvala, da, če me bo kdo na tej osnovi napadal, blatil, grdo govoril o meni, mi pripisoval to in ono. V resnici se je to zgodilo samo enkrat, ko mi je nekdo, ki me niti poznal ni, pripisoval te in one lastnosti. In takrat sem pošizila. Sicer pa ne vidim razloga, da bi se prepirala zaradi teh stvari. Če se tebi zdi vredno, da se z ljudmi prepucavaš o narodnostnih vprašanjih in politiki, meni se ne zdi. Jaz se znam z ljudmi strinjati o tem, da se o nekaterih stvareh pač ne strinjamo. Sposobna sem spoštovati to, da nekdo misli drugače kot jaz. In da to ne pomeni, da on nima prav, jaz pa imam ali obratno. Prihajamo iz različnih družin, različne vzgoje, narodnostne sestave, hodili smo v različne šole, imeli različno družbo in da, razmišljamo drugače. Nikogar nikoli ne bi napadla zaradi takšnih prepričanj, bi se pa branila, če bi se počutila napadeno. Če po tvoje to ni normalno, v redu.
Lepo, da si naredil psihoanalizo moje osebnosti. O tem, kako strokovna je, imam pač lahko svoje mnenje, kajne? Sicer pa blagor tebi, da si po nekaj izmenjanih mnenjih opazil, da me ljudje ne marajo in se me izogibajo. Pa kaj bi ti dopovedovala, da se motiš? Misli si svoje, do tega imaš pravico. Jup, svoj prav pa imam, ampak se vedno potrudim, da svoje mnenje zagovarjam z argumenti in ne s tem, da delam kvazi psihoanalize sogovornika. Pač svojega prav ne zagovarjam na način – saj tebe pa tako ali tako nihče ne mara, ljudje se te izogibajo in podobno.
Slovenci imamo mimogrede tudi pregovor, ki se glasi “dobro blago se samo hvali”. Jup, imam dobro mnenje o sebi in ne vem, zakaj ga ne bi imela? Jaz sebe najbolje poznam, vse življenje živim s seboj in vem, kdo sem in kaj sem. Se pa bojim ljudi, ki imajo slabo mnenje o sebi, slabo samopodobo, ker se ponavadi izkaže, da jo imajo zato, ker se dobro poznajo in vedo,da ravno perle niso.
Kot si opazil, sem napisala, da imam tudi napake. Če pa ti šale s poštarjem ne razumeš, ti pa ne morem pomagati. Ne, v resnici me ni naredil pošar, ampak kar lepo moj oče. Mama pravi, da vse napake, ki jih imam, jih imam od njega. 🙂 🙂 🙂