HOMOGENIZIRANO MLEKO – POČASNI UBIJALEC
Na svetovnem spletu mrgoli člankov, ki bolj ali manj utemeljeno svarijo pred uživanjem mleka. Tudi v naših občilih so vse pogostejši. Če upoštevamo, da je danes večini ljudi dostopno samo homogenizirano industrijsko predelano mleko, imajo popolnoma prav. S homogenizacijo se namreč mleko, ki je sicer najpopolnejše živilo, kar jih je narava ustvarila, spremeni v počasnega ubijalca, ki maši žile. Nedopustno je, da danes nehomogeniziranega mleka skoraj ni več mogoče kupiti in da večina ljudi ne ve, da homogenizirano mleko samo še po barvi spominja na naravno mleko. Tisočletja je bilo mleko vir zdravja za otroke in odrasle, danes pa ga je postopek homogenizacije spremenil v vir bolezni.Homogenizirano mleko preprečuje prehitro ločevanje maščobe, kar omogoča daljše roke trajanja izdelkov. Kmalu zatem, ko je homogenizirano mleko v trgovinah izpodrinilo navadno pasterizirano, so se pojavile alarmantne vesti o velikem porastu pojava poapnenja žil ne samo pri odraslih, ampak
tudi pri otrocih. Odziv mlekarske industrije na to je bila ponudba različnih vrst mleka z manjšo vsebnostjo maščobe, kar kaže na to, da so vedeli, da ima homogenizirana maščoba drugačne lastnosti od nehomogenizirane. Prej smo poznali samo polnomastno mleko in krivdo za poapnenje žil so takrat pripisovali predvsem maslu. Med maslom in homogenizirano mlečno maščobo je precejšna podobnost. Pri obeh z mehanskim postopkom uničijo naravno proteinsko membrano, ki obdaja maščobne kroglice. Te membrane pa narava ni ustvarila brez tehtnega razloga in prav njeno uničenje ima usodne posledice za zdravje ljudi in predvsem otrok, za katere še vedno priporočajo pitje polnomastnega mleka. Majhnim otrokom je mleko glavna hrana in prve spremembe na ožilju zdravniki opažajo že pri triletnikih. Prav zaradi otrok želim dokazati in razložiti škodljivost homogenizacije in njeno nepotrebnost z vidika varnosti. Navajam prevod dela opisa homogenizacije iz Ullmannove Enciklopedije tehnične kemije (3.izdaja) v poglavju o mleku in mlečnih proizvodih:Če imajo maščobne kroglice v tekočih trajnih mlečnih izdelkih enako disperzijsko stopnjo kot v svežem mleku, se hitro dvignejo in na površini tvorijo neprivlačne (grde) kompaktne sloje smetane ali maščobne zamaške.Maščobne kroglice zmanjšane na manj kot 2 mikrona pa se nasprotno le zelo počasi izločijo na površino, tako da se pri dovolj viskoznem izdelku ob normalnih pogojih skladiščenja maščoba ne izloči. Pri običajnih homogenizacijskih strojih se toplo mleko (oz. koncentrirano mleko ali
smetana) s tribatno črpalko z veliko hitrostjo potiska skozi ozko režo.Pri tem nastale strižne sile maščobne kroglice raztegnejo po dolžini, da razpadejo na posamezne majhne kapljice, ki se še držijo skupaj podobno verižici biserov. Na posamezne maščobne kroglice razpadejo šele ob izstopu iz homogenizirne reže. Zaradi homogenizacije se uničijo prvotne membrane maščobnih kroglic. Istočasno pa se na novo nastale maščobne kroglice adsorbirajo beljakovine, predvsem kazein. Emulzija se stabilizira.
Postopek je videti idealen. Mleku ni nič dodanega, nobenih emulgatorjev. Toda na maščobo, ki je bila prvotno zaščitena z naravno membrano iz cca 1/3 fosfatidov in 2/3 membranskih proteinov, ki je preprečevala trdnejšo vezavo kazeina z njo, se po homogenizaciji trdno adsorbira kazein. V naravnem mleku je kazein pretežno v obliki kazein-kalciumfosfatnih micel. Naš organizem novo nastale kombinacije (maščobe obdane s kazein-kalciumfosfatnimi micelami) ne zna prebaviti, deloma jo izloči,
deloma jo nalaga na stene naših žil (od tod poapnenje). To tudi razlaga, zakaj organizem iz homogeniziranega mleka ne more izkoristiti kalcija.Poleg tega stopi v akcijo še encim ksantin-oksidaza, ki se nahaja v notranjosti maščobnih kapljic. Ta encim je namenjen postopnemu razkroju proteinskega dela membrane maščobne kapljice, da nato organizem maščobo lahko uporabi. Ker membrane maščobnih celic po homogenizaciji ni več, ta
encim začne delovati na tkivo v človeku in ga poškoduje.*Homogenizirano mleko je torej ena najhujših prevar današnjega časa.*
Spomnimo se samo na napise na embalaži: naravno, sveže mleko. Matere ga dajejo otrokom v dobri veri, da bodo dobili dovolj kalcija in beljakovin za zdravo rast, resnica pa je daleč od tega. Sveže kravje mleko je zdravo, nima pa skoraj nič skupnega z mlekom, ki priteče iz tetrapaka. Sveže pomolzeno mleko deluje v telesu bazično. Pasterizirano, sterilizirano, homogenizirano mleko pa v telesu ustvarja kislo reakcijo. Naše kosti so nekakšna banka našega telesa in shranijo okoli 99% kalcija, 85% fosforja in 60% magnezija. Ko so ravni mineralov v krvi nizke, osteoklasti v kosteh razpadejo, izločijo te minerale in jih odložijo v kri. Prekomerno uživanje živalskih beljakovin povečuje potrebo po kalciju za nevtralizacijo kislin, ki nastajajo pri prebavi živalskih beljakovin. *To nakazuje na to, da uživanje obdelanega (pasteriziranega ali homogeniziranega) mleka uničuje kosti med samim prebavljanjem – kar je ravno nasprotno od tistega, kar nam že več generacij sporočajo interesne skupine za mleko*, ministrstvo za zdravje, za kmetijstvo in druge javne službe.
Vse homogenizirano mleko bi moralo imeti podobno kot cigarete na embalaži napisano opozorilo, da povzroča poapnenje žil. Predvsem pa bi moralo biti v trgovinah dovolj nehomogeniziranega pasteriziranega mleka, ki bi bilo predelano čim bolj nežno, tako da bi v kar največji meri ohranilo lastnosti naravnega mleka.*Na pragu novega tisočletja bi morda lahko začeli razmišljati tudi o novih
načinih predelave mleka.* Nekoč so pri molži poskusili prvi curek iz vsakega vimena. Pri današnji napredni tehnologiji bi ne smelo biti pretežko zasnovati naprave, ki bi dobro mleko ločila od slabega. Namesto pasterizacije bi bile potem potrebne samo zelo učinkovite hladilne naprave, kar tudi ne bi smelo predstavljati problema za tretje tisočletje. Naravno mleko zdravih, naravno hranjenih živali je namreč po svoji komplicirani in do vseh potankosti premišljeni sestavi ena največjih mojstrovin narave. Popolno in lahko prebavljivo živilo. Ker je tako komplicirano, ga vsak naš poseg samo osiromaši. Že samo s kuhanjem uničimo v njem prisotne mlečne mikroorganizme, ki proizvajajo številne encime, med drugimi tudi encim za razgradnjo mlečnega sladkorja. Ti mikroorganizmi sestavljajo našo črevesno mikrofloro, če smo jih kot dojenčki dobili z maternim mlekom in nam jih niso uničili antibiotiki ob kakšnem zdravljenju. V nežno pasteriziranem mleku je še nekaj teh mikroorganizmov, ki poskrbijo za razgradnjo mlečnega sladkorja in katerih prisotnost v našem telesu nas varuje tudi pred bolezenskimi mikroorganizmi.*Tega mleka, ki je resnično najboljše živilo za otroke, danes skoraj ni mogoče kupiti.* Vsepovsod se na policah kopičijo samo homogenizirani izdelki. Izgovori, da ni dovolj dokazov o njihovi škodljivosti na osnovi epidemioloških študij, so pesek v oči. Ali mora res najprej zboleti na milijone ljudi, da bi bila škodljivost dokazana. Vse življenje nam govorijo naj pijemo veliko mleka, da bomo imeli močne zobe in kosti. Zanimivo je, da imajo denimo ZDA najvišjo porabo mlečnih izdelkov na svetu, obenem pa tudi največjo pogostost zlomov kosti in osteoporoze. Nerazumljivo je, da živilo, ki ga ljudje in predvsem otroci uživajo vsakodnevno v večjih količinah, ni bilo pretestirano na podoben način kot zdravila. Že preprost poskus s podganami, ko bi eno skupino hranili z nehomogeniziranim, drugo pa s homogeniziranim mlekom, bi hitro in nedvoumno pokazal razliko. Na osnovi tega bi nato lahko zahtevali, da mlekarska industrija vsaj pasterizirano mleko preneha homogenizirati. Zakon, ki bi predpisoval predhodni preizkus s hranjenjem podgan za nova živila ali za nove tehnologije za predelavo le-teh, pa bi nas gotovo obvaroval še pred številnimi civilizacijskimi boleznimi. Ta primer je očiten dokaz, da samo kontrola mikroorganizmov in določenih posameznih nedovoljenih sestavin
nikakor ne zagotavlja, da je živilo zdravo in neškodljivo. Na naš organizem vpliva živilo kot celota in ta vpliv je potrebno preveriti preden pride na tržišče.
mamino.
dokler otrok potrebuje mleko, je takšno najboljše. 😉
sicer pa, če človek želi uživati kravje mleko – surovo bio mleko.[/quote]
do tu vse lepo in prav…žal jaz mojemu otroku nisem mogla dat mojega mleka, ker sem ga zaradi težkega poroda izgubila…
Kot drugo pa je lepo slišat surovo bio mleko…kje pa ga dobimo? Pripravljena sem odšteti nekaj denarcev, pa žal v bližini ni nobebo bio kmetije….
torej potem iščemo alternativo in še najboljša je (po moje) nehomogenizirano mleko, čeprav ni BIO, veliko boljše kot HOMOGENIZIRANO BIO, ki se ga sicer že skoraj povsod dobi v porabi….
če se motim naj me kdo popravi
Jaz imam vrt in sem si kupila kravico – CIKO. To je slovenska avtohtona pasma, je majhna, izredno nezahtevna in ima mleka ravno za telička in našo družino. Ko bomo šli na dopust, jo bom peljala k sosednjemu kmetu na pašo. Imamo veliko veselje z njo in če primerjam koliko stane vsa krma, nastilj… je vzdrževanje te kravice cenejše kot vzdrževanje večjega rodovniškega psa. Če je hlevček primerno urejen (hitro odtekanje gnojnice) pa zelo malo smrdi, če imate večji vrt in kravico na paši, pa ne smrdi čisto nič. Pvpraševanje po tej pasmi je tako veliko, da teličke sploh ne grejo v zakol in večina bikcev tudi ne. Priporočam!
Vse premalokrat se strokovnjaki oglašajo na take trditve… po odgovoru nekoga, ki se s tem ukvarja vse življenje, je človeku veliko več jasno, medtem ko so te polresnice vedno tako alarmantne in brez dokazov in citiranj… Po mojem jih sproža konkurenca – recimo napitkov (ki pa so res “svinjarija”)
Pa zanimivo branje…..
”RESNICE IN ZMOTE O MLEKU”
K pisanju tega sestavka me je vzpodbudil članek z naslovom »Homogenizirano mleko je počasni ubijalec«. Pravzaprav sta me k pisanju bolj kot članek vzpodbudili pismi bralk, ki v grozi pred nevarnim ubijalcem pozivata v akcijo kar vso slovensko javnost, vključno s predsednikom države. Res, da imamo Slovenci (pa ne samo Slovenci) radi senzacije, vendar prehrana ni področje, ki bi bilo primerno za takšne igrice.
Ljudje dobro vedo, da obstaja povezava med prehrano in zdravjem. Zastrašujoči stavki o škodljivosti mlečne maščobe v homogeniziranem mleku pod naslovi, ki imajo nadih »smrtne nevarnosti« jih zagotovo prestrašijo in odvrnejo od pitja te vrste mleka. Saj to je prav, boste rekli! Res je, to bi bilo prav, če bi sestavki temeljili na znanstveno dokazanih resnicah, potrjenih v raziskovalni in strokovni javnosti. Pretirano poenostavljanje znanstvenih odkritij o povezavi med prehrano in zdravjem lahko privede do povsem napačnih sklepanj oziroma zaključkov. Pazimo torej, kako »senzacionalno« pišemo o hrani in ne begajmo ljudi s »polresnicami«. Pomislimo, kaj vse je bilo že napisanega samo o škodljivosti in koristnosti masla in margarine, pa o sladkorju in umetnih sladilih, paradižniku in korenčkovem soku.
Če bi torej povprašali prave strokovnjake za prehrano bi vam ti, na osnovi vsega, kar je bilo do zdaj znanstveno ugotovljenega zatrdili, da je povsem nemogoče, da bi mlečna maščoba zaužita z mlekom direktno prehajala iz prebavnega trakta v ožilje.
Pa pojdimo po vrsti! Glavnino mlečne maščobe (okoli 98 odstotkov) predstavljajo trigliceridi (triacilgliceroli), sestavljeni iz ene molekule glicerola in treh mulekul maščobnih kislin (lahko so enake ali različne). Maščoba se nahaja v mleku v maščobnih kroglicah (kapljicah), ki so porazdeljene v vodni fazi v obliki emulzije. Nastaja v celicah mlečne žleze. Ko maščoba izstopa iz celice mlečne žleze se obda z membrano, ki vsebuje veliko fosfolipidov in proteinov. Maščobne kroglice lahko po velikosti razvrstimo v tri skupine: majhne, s premerom do 1 mikron (m), srednje, s premerom med 3 in 5 mikroni in velike, s premerom med 8 in 10 mikroni. Kar 70 do 90 % maščobnih kroglic v kravjem pa tudi humanem mleku spada v prvo skupino, torej so manjše od 1 mikrona in so že same po sebi po velikosti takšne kot tiste, ki bodo nastale med homogenizacijo. Med homogenizacijo namreč večje kroglice s posebnim postopkom razbijejo na manjše. S tem se skupna površina kroglic (torej površina preko katere bodo lahko med prebavo delovali na maščobe encimi, ki maščobe razgrajujejo) poveča. Površino novo nastalih kroglic prekrijejo kazeinske micele in podmicele in v manjši meri serum proteini. Te snovi bi, kot trdi v vaši reviji objavljeni članek, dejansko zaščitile maščobne kroglice pred učinkovanjem t.i. lipolitičnih encimov, torej encimov, ki razgrajujejo maščobe, če ne bi kazeini, ki so občutljivi za kislino (nizke pH vrednosti), v okolju želodca izgubili električni naboj (tudi stabilnost). Zato so lažje dostopni prebavnim encimom ter zato lažje razgradljivi (ne pa težje !). Ko se razgradijo kazeini, ki »ščitijo« maščobne kapljice, tudi maščobna kapljica ni več zaščitena pred encimi, ki razgrajujejo maščobe. na osnovi teh ugotovitev strokovna literatura navaja, da je homogenizirana maščoba lažje prebavljiva kot nehomogenizirana.
Po tej poenostavljeni razlagi bom poskusila v nadaljevanju razložiti, zakaj maščobne kroglice, tudi če so zelo majhne, ne morejo »skakati« skozi črevesno steno in se nato lepiti po stenah ožilja.
Kadar želimo govoriti o vplivu hrane na zdravje moramo imeti vsaj osnovno znanja iz fiziologije prehrane, v našem primeru znanje o prebavi in absorbciji maščob. Proces prebave maščobe se začne v želodcu, kjer se s pomočjo želodčnih sokov in gibanja mišic želodca maščoba porazdeli po vsebini želodca v obliki emulzije. Mlečna maščoba, za razliko od drugih vrst maščob, v takšni obliki v želodec že pride. Prava razgradnja maščobe se začne v tankem črevesu (jejunum), kjer encim lipaza cepi maščobo do maščobnih kislin in glicerola ter majhno količino monogliceridov, encim fosfolipaza pa razgradi fosfolipide membran. Proteine (tudi kazeine) so že v želodcu začeli razgrajevati kislina in pepsin, njihova razgradnja s proteolitičnimi encimi pa se nadaljuje v tankem črevesu. Maščoba v vodni mešanici tankega črevesa ni topna. Manjše kroglice bi se hitro združile v večje kroglice. Za uspešno delovanje lipaz morajo zato posebni emulgatorji – žolčne kisline te kroglice obdržati čim manjše, v obliki fine emulzije! Ko so maščobe razgrajene do njihovih sestavin, te sestavine (glicerol in maščobne kisline) prehajajo (difundirajo) v obliki drobnih kompleksov, ki jih imenujemo micele, v črevesne celice (enterocite). Tam se začne ponovna sinteza maščob, ki pa so po sestavi različne od maščob, prisotnih v prebavljeni hrani. S povezavo (prekrivanjem) trigliceridov s fosfolipidi in apolipoproteini nastanejo hilomikroni, ki vsebujejo tudi druge produkte, nastale med prebavo maščobe, kot so holesterol in v maščobi topni vitamini. Hilomikroni prehajajo nato v limfni sistem in tako se začne njihovo potovanje po telesu. Hilomikroni pa so samo ena oblika lipoproteinov, ki prenašajo maščobe po telesu. To pa je že nova zapletena zgodba, s katero bi bilo ob upoštevanju količine in sestave zaužite maščobe mnogo natančneje razložiti povezavo med prehrano (maščobo) in obolenji srca in ožilja kot pa s poenostavljeno zgodbico, ki si je tokrat za dežurnega krivca izbrala homogenizirano mleko.
Prof. dr. Irena Rogelj
Biotehniška fakulteta, Katedra za mlekarstvo”
Komentar k e-pismu HOMOGENIZIRANO MLEKO – POČASNI UBIJALEC
Alpsko mleko je sterilen proizvod, tako kot vsa mleka z oznako UHT (Ultra High Temperature), seveda homogeniziran. Beseda homogeniziran pomeni, da so večje maščobne molekule razbite na manjše, s čimer se v mleko lepo vkomponirajo in se ne združujejo na površju in tako ne tvorijo dobro znane smetane, ki se izloči na svežem mleku. Tekom mirovanja (skladiščenja) se pa ta smetana vendarle pojavi (postopno se maščobne kroglice združujejo in flotirajo na površje). Homogenizacijo v mlekarski industriji izvajamo zato, ker vsemu mleku, ki ga sprejmemo predhodno posnamemo vso maščobo in jo nato, glede na odločitev ali bomo izdelovali 3.5, 1.6 ali 0.5 mleko, jogurt, sladoled, vračamo nazaj v določenih odstotkih. Ker sta enkrat vodna in maščobna faza že odvojeni, je treba maščobo razbiti, da jo tako lažje vrnemo v vodno fazo mleka. To je homogenizacija. Tu ne gre za nikakršno spreminjanje maščobnih kislin, ki so nekaj drugega kot maščobne kapljice. Maščobne kapljice sestojijo iz maščobnih kislin. Presnova maščob v človeškem organizmu poteka v tankem črevesju s pomočjo encimov imenovanih lipaze, ki maščobo razgradijo na maščobne kisline, ki nato preko hilomikronov prenašajo le-te v jetra, kjer se ustrezno presnovijo. Nobena maščoba ne gre kar iz želodca v kri in na žilne stene. Človek, ki ima kolikor toliko znanja o fiziologiji prehrane, bi take stvari moral vedeti… glede na to, da zadevo piše kemijska inženirka, mi je popolnoma jasno, da ima o presnovi toliko znanja, kot moja mama… torej bolj malo. Poapnenje žil pri triletnikih ima najbrž vzrok kje drugje (bi bilo fajn, da gospa za svoje trditve doda kakšen vir ali link, kjer so tej podatki javno dostopni), glede na to, da jih večina je pohano meso in pomfri, o sadju in zelenjavi pa ne duha ne sluha.
A ja, pa še razlika med sterilizacijo UHT in pasterizacijo: Sterilizirano mleko se termično obdela pri 142 °C z direktnim vpihovanjem pare v mleko (vkomponirano paro se nato vakuumsko odstrani) za 2 sekundi, s čimer uničimo popolnoma vse mikroorganizme. Pri pasterizaciji pa se mleko termično obdela pri 75 °C nekaj minut, s čimer uničimo zgolj patogene (nevarne) mikroorganizme. Ker nekaj mikroorganizmov ostane, se po nekaj dneh takšno mleko skisa. Pri sterilnem mleku pa poteka sterilizacija in polnjenje v popolnoma aseptičnem, sterilnem okolju, zaradi česar do kvara skoraj ne mora priti. Nekako podobno kot so narejene kašice za dojenčke, ki imajo rok uporabe 1 leto (UHT mleko pa le 4-6 mesecev).
Gaja Vlaj, univ.dipl.inž.živ.teh.
eden mojih otrok je zrasel izključno na sojinem “mleku” oz. napitku, ki sem ga (ko je bil še dojenček) delala sama iz ekol pridelane soje. Zdaj, ko so otroci že večji, za občasno uporabo (palačinke, kosmiče…) sojine napitke brez dodatkov kupujemo. Mleka nihče v naši družini ne konzumira niti kaplje. Razlog: otrok, ki je pil samo sojino mleko nikoli bolan, krepek, športen, dobrovoljen… skratka super dečko, poln energije. Drugi, ki sam po sebi ni nikoli preveč maral nobenih mlečnih izdelkov, tudi večinoma zdrav, vitek, močan. Tretji, ki je popil veliko kakava, mleka, sadnih jogurtov…. nonstop bolan – z ničemer mu nismo mogli dvigniti odpornosti (še pri 10 letih je bil pozimi po 2m skupaj prehlajen). Zdravnik je rekel, da je tako zasluzen (bil je tudi premočen) in naj vsaj v času prehlada ukinemo vse mlečne izdelke. Ko smo videli rezultate, so vsi mlečni proizvodi izginili iz našega stanovanja (z izjemo kefirja, kislega mleka, občasno kakšenga mladega sira). Nisem ne znanstvenica, ne od stroke – vidim samo rezultate – noben ni prehlajen, več energije…. skratka – naj bo kaj na tem ali ne pri nas zaleže kot pribito. Aja, da ne bom krivična: istočasno smo ukinili tudi belo moko (večinoma uporabljam pirino in rženo), bel riž in testenine, ter sladkor zamenjali z javojrevim in agavinim sirupom. Mogoče je kombinacija vsega. Seveda, pa otroci v šoli pač jedo “normalne” malice – tudi, če je kaj mlečnega ali bel kruh… vednar je to zdaj v manšini.
TAKO, KOT POVSOD, TUDI TUKAJ ČLOVEK NALETI NA USTVARJANJE DVEH NASPROTUJOČIH SI TABOROV. KDAJ, LE KDAJ SE BOMO ŽE ENKRAT ZNEBILI NAŠE “FUZBALSKE” MENTALITETE?
PREDLAGAM GENERALNO REŠITEV PROBLEMA, PA NE SAMO Z MLEKOM, TUDI Z DRUGIMI EKO PRODUKTI, PO VZORU FRANCOSKIH KOLEGOV:
. USTANOVITEV DRUŠTVA UPORABNIKOV EKO PRIDELKOV IN PA SEVEDA TUDI EKO MLEKA!
ZNOTRAJ DRUŠTVA NAJ SE UREDI VSE: OD PRIDELAVE, PROIZVODNJE, PA VSE DO PONUDBE EKO IZDELKOV IN PO POTREBI TUDI DOSTAVE NA DOM(V VEČJIH MESTIH).
V DRUŠTVU PA NAJ NE BO “FUNKCIONARJEV”, OZ.BIROKRATSKIH PLAČANCEV IN PREKUPČEVALCEV, KI BI S SVOJO “FUNKCIJO” DRAŽILI KONČNO CENO!
KAJ MISLITE?
lp
spoštovana mag. Ksenija,
najlepša hvala za vašo skrb. Sprašujete me, kaj bomo pili sedaj, ko ste mi “razjasnili obzorja” :-). Pili bomo vodo iz vodovoda, kot do sedaj.
Seveda se zavedam problema GSO, in kot sem že zgoraj napisala, nisem strokovnjak na tem področju, tako da vam tudi ne morem “strokovno” utemeljevati razlogov, zato se kar pustim voditi “zdravi kmečki logiki” in izkušnjam. Ker vidim, da se ob tem načinu prehranjevanja, ki sem ga opisla zgoraj, vsi dobro počutimo in smo zdravi (za razliko od večine okrog nas), ne vem zakaj bi karkoli spreminjala. Ko opazujem otroke prijateljev, znancev, sodelavcev … pa tudi njih same, ne morem verjet, da nič ne storijo v smeri boljšega zdravja in vsaj poskušajo kaj spremeniti? Res žalostno.
Zaenkrat še zaupam našim certifikatom in kupujem le živila, ki me prepričajo in (močno upam) še niso GS. Če se bo izkazalo da to za kogarkoli od nas ni več ok, bom seveda ukrepala. Idealno pa tako ali tako ni nič. Najbolje je zdrava mera vsega in opazovanje lastnega telesa.
Lep dan, A.
Meni je osebno najboljšega okusa domače bio mleko, prekuhano zdrži v hladilniku komot tri dni. Seveda takšno mleko hitro preneha biti “ekološko”, če se je potrebno zanj peljati eno uro tja in nazaj. 🙂
Sicer pa pri hrani nasploh obstaja eno osnovno pravilo: jesti je potrebno z užitkom in zaupanjem, kajti tako naše telo hrano optimalno prebavi in raznorazne strupe najlažje nevtralizira. Če pa ješ s slabim občutkom, s strahom, odporom, dvomi, pa bo tudi hrana nate slabo vplivala. Nekaj takega pravi tudi dalajlama: ko ješ čokolado, postani čokolada! In tako ti ne bo čisto nič škodila.