Zadnjič smo imeli obletnico osnovne šole. Ker je preteklo že kar nekaj let in ker smo skoraj vsi na drugih naslovih iz veliko z drugimi priimki, se je zbralo nekaj sošolcev ki delajo v JU, policiji, zdravstvu npr. in imajo dostop do osebnih podatkov in organiziralo srečanje.
Jaz sem npr. bila vesela, da so me našli in obvestili in ko sem omenila moji kolegici v službi, je ona v luft skočila, češ, da je to kaznivo, da lahko že vsak pride do tvojega imena, priimka in naslova.
Mislim halooo, sem rekla, zakoplji se v bunker, da te nihče ne najde. Pa kaj je to takega, da nekdo poišče tvoj naslov in ti piše? Kok smo paranoični, ja kaj nam pa kdo hoče? Saj se že bojimo lastne sence, ki nas spremlja. Še mal pa bomo kot v ameriki in si vsak svoje orožje nabavili za samoobrambo.

No, spodaj je pa podobna tema o tem, da je treba vzgojiteljicam izrecno dovolit, da lahko slikajo tvojega otroka.

Kam gre ta svet?

Hja, da bi živela ravno v ilegali, mi ni. Vseeno mi pa tudi ni, ko se vohuni za mano, pa ko kličejo x y na telefon, pa ko se tala moja mobi številka okoli. Daš nekomu številko, da te pokliče, mu zaupaš, on pa veselo dalje vsakemu, ki hoče do mene. Ene meje obstajajo.

V primeru, ki ga opisuješ, pa ne bi bila jezna, če bi našli moj naslov. Vseeno pa ni prav, da izrabljajo možnost dostopa do podatkov. Bi rekla, da verjetno izrabljajo še za kaj drugega.

Kaj pa če ta, ki dela v zdravstvu, vsem drugim pove, da je v tvoji zdravstveni kartoteki videla, da si imela sifilis in gonorejo, se boš potem kaj bolj zavzemala za varovanje osebnih podatkov? Moj delodajalec ti ža živo glavo ne bo povedal mojega naslova in številke. Ko me je iskala ena sošolka, so ji rekli, naj pusti svojo številko, če želi in jo bom poklicala jaz. In sem jo.

Mene so, ko sem menjala naslov, na upravni enoti vprašali, če dovolim, da so moji podatki na razpolago za takšne primere (da me npr. najdejo za akke obletnice valet ….).
Sprašujejo pa zgleda to samo ob menjavi naslova, kako pa je bilo prej, pa ne vem.

Ampak vsekakor se da urediti, da si bodisi ‘skrit’ ali ‘odkrit’.

Nisem zdravnica, pa lahko vidim le ime priimek, datum rojstva,naslov in kje je ta oseba zaposlena in do kdaj ji velja zavarovanje.
Tako da niti slučajno ne vidim nobenih diagnoz ali česa podobnega – nič bat.
Pa še to težko prideš do ažuriranih podatkov, ker mora le-ta oseba hoditi v taisti ZD, če ima zdravnika drugje, vprašanje če še podatki veljajo.
Samo zdravnik in še mogoče kdo ima profesionalno kartico s katero lahko pogleda diagnoze.
Ne vidim problema, če kdo pogleda za podatki v ta ali podoben namen.

Brezzveze. V Sloveniji pač velja standard “najprej naivnost do konca, potem pa jokanje in obtoževanje vseh drugih, samo sebe ne”. Ponavadi so tisti, ki zagovarjajo zlorabo podatkov, kadar njim to paše, potem najbolj divji, ko nekdo naredi njim isto na način, ki jim ne paše.

Če sošolci v vseh teh letih niste bili niti toliko ohlapno povezani, da bi se lahko v parih korakih poiskali med sabo, potem se itak nimate za kaj dobivat razen za opravljanje in temu težko rečeš upravičena zloraba zbirk osebnih podatkov. Eni zasebnosti ne znate cenit, ne znate je pa cenit zato, ker ste za eno zastonj šalco v hipermarketu na zasliševalski pildek pripravljeni napisat vse o sebi in o svojih otrocih in o svoji stari mami. V redu, bodite naivni, samo ko boste to naivnost plačevali, ne jokajte, kako so tega vsi drugi krivi, samo vi ne.

Jaz se pa strinjam z Natašo Pirc Musar, da so osebni podatki SVETINJA, ki jo ne znamo varovati.
V tvojem primeru je šlo za dober namen in seveda ni zamere. Ampak pomisli, da taista oseba lahko dostopi tudi do drugih tvojih podatkov, ki bi jih želela obdržati zase.
Pa zame niti ni nujno, da nekdo prebere podatke, ki so nekje zapisani. V našem, manjšem kraju imamo npr. zelo “zgovorne” medicinske sestre. Moje mnenje je, da medicinke ne bi smele raznašati okrog, kdo je bil pri zdravniku in zakaj.
Pa da ne bodo krive samo medicinke. Tudi na CSD in v nekaterih drugih javnih slulžbah a) osebnih podatkov drugih stran ne spravljajo in so na vpogled drugim strankam, b) uradne osebe komaj čakajo, da ti sporočijo, da je bil pri njih že sosedov Francelj s tem-in-tem-problemov in kako je bil rešen.

Kje dolociti meje, je zelo relativno. Nekdo bi se rad skril v misjo luknjo, nekomu drugemu je pa vse cisti vseeno.
Prav je sicer, da obstaja varovanje osebnih podatkov, za tiste, ki se ob tem varno pocutijo. Zakaj potrebujejo tovrstno varnost, pa…

Jaz osebno se nimam pred kom skrivati, niti imam za to razloge. To ne pomeni, da sem popolna, dalec od tega. Ampak vse kar sem naredila v zivljenju, sem z nekim razlogom in dobrim namenom. Ce sem ze zaj…, sem poskusila tudi popraviti, kolikor se je dalo. Nimam slabe vesti in me javnost mojega naslova ne moti.

Taka je zakonodaja, kaj češ.

Pa če se tebi pa meni pa miljon devetsto tisoč ljudem v Sloveniji zdi, da je to butasto ali tu mač, se bo vedno našel nekdo, ki se bo obregnil ob to. In potem bo imel vrtec težave zaradi enega samega starša, med več stotimi… Boljš da si vrtec zavaruje hrbet, je bistveno lažje preprečiti, kot pa zdraviti….

Lahko razmišljamo in razglabljamo še o enem primeru: vabila otrok, da pridejo po darilo za Dedka mraza. Od kod organizatorjem podatek,koliko je otrok star in kje stanuje? A v takšnih primerih tudi zaženete vik in krik?
Verjeno ne, ker ima otrok od tega neko korist.
Dejstvo pa je, da upravna enota ali kdorkoli že, ki je te podatke organizatorju posredoval, le-teh ne bi smel posredovati.

No, tole pa je res slab primer. Če misliš obdarovanje otrok v službi, je to itak samo za člane sindikata. In se ponavadi kar sprašuje zaposlene, koliko so stari otroci, če se pač ne uporabi podatkov, ki so v bazi zaposlenih in med te podatke že zaradi dohodnine spadajo tudi otroci. Lahko pa npr. zakompliciraš, da predstavniki sindikata ne bi smeli imeti dostopa do teh podatkov??? Tudi to se da, če smo že tako strašno pikolovski.

Nekateri ljudem zasebnost veliko pomeni in v tem ni nič sumljivega in je njihova pravica, da jo imajo. Drugi pa zasebnost enostavno potrebujejo, ker bi bili v primeru, da se njihove podatke obesi na veliki zvon, brez lastne krivde ogroženi. Lep primer so ženske, ki so z otroki zapustile nasilnega partnerja in je zadnja stvar, ki jo rabijo, da ena “dobra duša” njihove nove podatke “v dobri veri” posreduje nasilnežu. Ni vse samo v mirni in slabi vesti. Jaz imam tudi mirno vest in nobenega besnega upnika nikjer, pa mi ni čisto nič do tega, da bi lahko vsak, ki ima pet minut časa, našel mojo družino. Sem se pa te lekcije v preteklosti naučila na grd način.

Janis, ti si ena nergačka, ki si misliš, kako pomembna da si. Pa še pametna tako, da v temi drek zavohaš. Oprosti izrazu, vendar kako naj po 20ih letih 90 ljudi ostane tako povezanih, da se jih najde po parih korakih. Mi smo se npr. s celo družino preselili v drug kraj malo po tem, ko sem zaključila OŠ. A zdaj sem pa ratala opravljivka? Najbrž bo že tako, če pa ti Janis tako praviš.

V luft se splača skočit, če nekdo posreduje osebne podatke npr. bivšemu – tako kot je ena dala primer. Da pa izkoristiš priliko in pošlješ na naslov vabilo na srečanje in nič več, potem pa čakaš, če se bo dotični sam oglasil – to pa je daleč od zlorabe.

Ene pa tako sam čakajo, da lahko v luft skačejo.

V temi lahko drek zavoha že nekdo, ki ima IQ sobne temperature!

Zaradi še tako nedolžnega vzroka za iskanje osebnih podatkov, so že letele glave.

R

Točno to sem hotela pocedati. :-))))

Jaz sem do pred enega meseca nazaj razmišljala popolnoma enako kot avtorica posta. Potem pa sem bila na predavanju Nataše P. Musar in moram povedat, da sem se zelo zamislila. Namreč – ker delam v šolstvu je potrebno na začetku šol. leta pobrati izjave oz. dovoljenja od staršev, da se lahko slike otrok objavijo na internetni strani, časopisu itd.Nikoli v tem nisem videla posebnega smisla.
Problem nastaja predvsem, ko se hoče kakšna mamica z otrokom skrit pred nasilnim partnerjem. Le-ta bo prečesal celo državo, da jo najde oz. predvsem otroka. Tako lahko samo klikne ali pa potelefonira in smo tu!!!!!!
Moram priznati, da na tak primer nisem niti pomislila ampak glede na to, kaj se dogaja v naši preljubi Sloveniji moram reči, da smo DOLŽNI zaščitit naše male sončke.
Tako lahko pride tudi oče po otroka v vrtec in vzgojiteljica mu ga mora izročit…….

No, najbrž imaš ti drug izraz zato, da za nekom, za katerega ne tebe ne nobenega tvojega sošolca (!) 20 let ni brigalo, kako živi in kako se ima, vohuniš po zbirkah osebnih podatkov in kršiš zakon. Če si mimozica, se pač druži z enakomislečimi, v javnem prostoru se ti bo žal še velikokrat zgodilo, da bo kdo zagovarjal zakon in ne tvoj “znajdi se” balkanizem.

ljudje smo tako naivni, jaz imam eno znanko, ki dela na zavodu za zaposlovanje in enkrat nekaj klepetava in ogovarjava enega moškega, in nekaj nisva vedeli in ona meni reče, čakaj bom jaz jutri v računalniku pogledala točno vse o tem moškem in ti povem, halooo sem rekla, a ti lahko kar to tako ali kaj in reče ja, klikam osebo in če je kadarkoli že imela kakšen stik z zavodom o njen izvem vse, izobrazba, starost, naslov in vse…

da so na teh institucijah veliko zaposlene ženske, ki vse prerade flavzajo pa tudi vemo in torej ena reče to, druga to in zgodba je tu. Brez veze, dobs lahk vsak o vsakemu izve vse, kaj je res pa veš le ti sam!

da o polciji ne govorim, poznaš koga mu javiš le registrsko številko in on ti da vse podatke o tej osebi, le polcaja morš poznat…torej, barabe smo vsi!