Sem prehitro napisala prejšnjo temo.
Torej, imam brata, ki je star 35 let, poročen, 2 otroka(9 in 2 leti). Tako rekoč, pije že od 15-ega leta, le da se zadnja 3 leta to dogaja zelo, zelo pogosto oz.vsak dan. Ima svo s.p., delavci ga zaradi alkohola izkoriščajo, a še vedno teče vse v mejah normale. Ni agresiven.
Pred pol leta je imel prometno nesrečo kot sovoznik in zdaj je na vozičku, ker je imel močno poškodovane noge. Upajmo, da bo kmalu bolje (vsaj naj bi bilo) in da bo normalno hodil. Problem je, ker še vedno vsak dan pije in se naceja. Pije pa tudi zdravila proti bolečinam. Ubijalska kombinacija!!!

Na vas se obračam zato, ker ne vem, kako bi ga od tega odvrnili. Najhuje je, da njegove žene očitno to nič ne moti, saj ne ukrepa. Sama sem hotela ukrepati in se pogovoriti z njim, pa na pogovor ni pristal. Obrnila sem se na mamo od bratove žene in želela, da bi ona rekla kaj svoji hčeri, da bi to uredili. Pa brez učinka. Vsi znajo samo govoriti, da je za to odgovorna mama. Mislim, da ne. Po moje je to samo in ekskluzivno žena. A ne vem, kako ji to povedati, saj je zelo nedostopna. Naj povem, da je tudi najina mama hotela že večkrat ukrepati, se pogovoriti, pa je kot bi metal bobo ob steno.
Brat reče: Kdo pije? Jaz ne. En kozarec sem spil! (standardno, kajne).
Njegova žena reče: Saj ne pije, saj ni pijan. ali pa: Pa mu vi kaj rečte!

Prosim, prosim pomagajte mi z nasveti, saj bi zelo rada pomagala bratu.

Hvala

Draga Jana!

Na vsak način želite pomagati bratu, vključili ste vse sorodnike, da bi pritisnili nanj, pa ste povsod naleteli na neugoden odziv. Res je prav ste ugotovili, da je žena tista, katera z vašim bratom živi in katera ima tudi največ vpliva nanj. Zakaj žena nič ne ukrene pri moževem alkoholizmu obstaja več opcij. Vemo, da alkoholizem ne prizadene samo posameznika, ki pije, ampak vse družinske člane, najbolj pa zakonskega partnerja. Partner se mora prilagoditi zakoncu, ki preveč pije, prevzeti mora veliko obveznosti, ki sčasoma preidejo v podzavest. Žena se sramuje, ker je partner alkoholik, noče priznati sebi niti drugim, da ima za partnerja alkoholika hkrati pa prelaga odgovornost na vse vas. V naši družbi je polno moralnih načel, ki izhajajo iz alkoholne subkulture, to pa uči, da je treba popivanje mož tolerirati, saj je to normalno moško obnašanje v družini lahko, da je žena vašega brata nad njim že obupala, ali jo je sram pred okolico, da so prišli tako daleč, da se na glas o tem govori ali pa ima občutek krivde, ker ni že davno prej reagirala nad njegovim popivanjem.
Velikokrat se alkoholiki branijo pred partnerjem z očitki in predimenzioniranjem njihovih napak. S tem naj bi v partnerju zmanjšali samozavest in zbudili dvom v njegovo osebnost in vrednost ter povzročili občutek krivde.
Alkoholikove manipulacije v družini imajo en sam cilj, da ga okolica pusti pri miru in ga ne ovira pri pitju. Kadar je od domačih preveč pritisnjen zaradi pitja ob zid, rad ponuja v obrambo tisti en kozarec, ki ga že popije. Realnost prireja vedno sebi v prid. Poznano nam je obrambno vedenje alkoholika. Noben alkoholik mirno ne prizna, da preveč pije nič drugače ni pri vašem bratu. Alkoholik se odloči za neko zdravljenje, ko mu zmanjka manevrskega prostora za manipulacije. Zmanjkalo mu je prostora ne manipulacij. Pasivno obnašanje žene onemogoča, da bi se stvari začele premikati. Najbolje bi bilo, da bi žena in vi vsi skupaj naredili enoten načrt, brata postavili pred dejstvo in mu vsi skupaj dali vedeti, da ga pri tem početju ne podpirate. Dokler pa žena to odklanja je težko pričakovati spremembe, saj vsi skupaj ne boste dosegli veliko, če bo žena še naprej tolerirala njegovo pitje.

Vso srečo vam želim!