Najdi forum

Pozdravljeni, rabila bi en nasvet. Stvar je sledeča, da sem zelo ljubosumen tip ženske in ne vem kako se naj tega rešim. S partnerjem sva skupaj že 12 let in imava prečudovitega sinka. On je zaposlen jaz sem pa trenutno doma in skoraj vedno, ko pride iz službe jaz želim izvedeti kaj je počel, če se je pogovarjal kaj z katero od sodelavk in seveda o čem je bila tema. Meni že gre to pošteno na živce, ker vem, da če bi mene to kdo toliko spraševal bi dobesedno znorela, on mi sicer nekaj pove in se včasih glede tega tudi skregava, ker pač mene moti, zakaj se mora on z njimi toliko pogovarjat. Prosim svetujte mi kako naj ne bom tako ljubosumna, moram povedat še to, da sploh ne vem od kot ta moja ljubosumnost izvira, kr naenkrat je tako močna, da se je ne moram rešit in mi dobesedno uničuje življenje, meni in njemu, nočem pa, da bi zaradi tega trpel moj sinko. Povedat moram še to, da se drugače kr dobro razumeva in ponavadi se skregava res samo zaradi tega.
Odraščala pa sem v družini, kjer sta se starša veliko prepirala, mama je očeta velikokrat kaj brezveze obtoževala in tako so bili prepiri zelo pogosti – verjetno je tudi ona zelo ljubosumen človek.
Prosim svetujte mi, ker nočem da ima moj sin tako otroštvo kot sem ga imela jaz.

Ljubosumje je zagotovo eno najbolj napačno razumljenih človeških čustev. Pogosto je razumljeno kot test »resnične« ljubezni. Tako prisotnost kot tudi popolno pomanjkanje ljubosumja je lahko zelo moteče.

Ljubosumje lahko opredelimo kot misli in občutke, ki nastanejo, ko je vaš zakon v nevarnosti. Je reakcija, ki jo imate, ko sumite ali pa veste, da je vaš partner romantično vpleten z nekom drugim. Ljubosumje lahko deluje kot opozorilo, da morajo biti vaše domneve o vajinem zakonu vzete pod drobnogled.
Malo ljubosumja lahko zlepi odnos skupaj in prepreči vsakršno naravno pot h kopičenju neprijetnega. Če je ljubosumje izraženo v obliki jeze ali kot poizkus kaznovanja, potem ne deluje pravilno. Tako ljubosumje bo veliko prej povzročilo umik kot pa bližino.

Ljubosumje je seveda lahko tudi povsem zmotno. Lahko je zabloda v smeri jakosti ali primernosti. Ljubosumni zakonec lahko zazna privlačnost partnerja do nekoga drugega, vendar stopnjo te privlačnosti močno poveča in začne tako imenovano protikampanjo, da zaščiti zakon pred nekom, ki dejansko sploh ni nevaren.

Ljubosumje je napačno tudi takrat, ko se pojavi, ne da bi bilo v odnosu karkoli narobe. Ljubosumni partner lahko dokaj občutljivo reagira na partnerjevo oddaljitev, čeprav je razlog oddaljitve lahko karkoli drugega in ne neka domnevna druga oseba.

Je jakost ljubosumja merilo ljubezni, kot misli ogromno ljudi? Močno ljubosumje, ko zanj ni razloga, lahko namiguje na številne stvari, vendar pa je ljubezen povsem na dnu tega spiska. Medtem ko pomanjkanje ljubosumja lahko kaže na izgubljeno zavezanost v odnosu, pa je lahko prisotnost močnega in odtujevalnega ljubosumja simptom bodisi nezdravega odnosa bodisi psihotičnega posameznika.

Pretirano ljubosumni ljudje se večinoma počutijo nevredne. Njihov občutek nevrednosti prihaja iz njihove notranjosti in ima lahko izvor v otroških travmah ali preteklih aferah, kritiziranju, ki so ga bili deležni v primarni družini (biti manj pameten ali privlačen kot drugi otroci ali starši), ali pa v propadlem prejšnjem zakonu (le redki ljudje gredo prek ločitve, ne da bi si poškodovali samozavest). Ljudje so lahko bolj ljubosumni v obdobju neuspehov ali izgub. Tudi s staranjem lahko izgubimo določen občutek varnosti in si domišljamo, da smo tik pred tem, da nas partner zapusti. Ko ljudje trpijo zaradi izgube službe, smrti staršev ali ko otroci zapuščajo dom, se lahko počutijo povsem izgubljene in si želijo še večje bližine svojega partnerja. Če potreba po večji bližini ravno takrat ne ustreza njihovemu partnerju, lahko nastopi ljubosumje.

Lahko bi pisala še in še, a mislim, da je klučno, da si poiščete strokovno pomoč!!

********************************************* Mag. Veronika Seles, psihoterapevtka Psihoterapevtski Inštitut - PTI http://www.pti.si

Skratka vse lahko rečeš ampak bistvo je, da nisi sigurna vanj in da on njega ne dobivaš, po svoje, dovolj ljubezni, pozornosti, priznanj.
Problem pa je res pomanjkanje samozavesti, samo ni vedno samo problem v tebi, mnogokrat je problem v ljudeh ki nam ne dajejo niti osnove. Iščejo in iščemo pa pomoč sami. Morda bi mogla kar oba na kakšne terapije.

nova
Uredništvo priporoča

Če ne želite,da imate enako slab odnos z možem,kot ga je imela zaradi ljubosumja vaša mama,je nujno,da se spremenite.
Bili ste odkrito srčni,ker pravite,da bi znoreli,če bi vaš mož vas sekiral tako kot vi njega.Kaj je počel preko dneva v službi,s kom se je pogovarjal in kaj se je pogovarjal…..Oh,zelo utrujajoče in dolgočasno.
Manj mislite na to in več nase v smislu kreativnosti odnosa.
Ljubosumje je sol,ki razjeda ljubezen.Veliko zakonov in drugih obstoječih partnerstev je pristalo na čereh,ker,namesto,da je človek dajal ljubezen,je sejal ljubosumje in to brez pravega vzroka.Dolgo človek to težko zdrži,ker so to večni pritiski.Ko enkrat dvigne “obsojencu” platfonjero,je velikokrat prepozno.Se nabira,nabira,zadnja kaplja je ponavadi odhod za vedno.

Ljubezen je nekaj čisto drugega in nima nič z ljubosumjem.Večina misli zmotno.Ljubosumje je posesivnost partnerja. Človek,ki prenaša ljubosumneža na svojih plečah dan za dnem,v odnosu zelo trpi.Da,trpi.

Drugo je,če so sumi utemeljeni in želiš vedeti za ozadje.Raziščeš in ukrepaš,kot se ti zdi prav.
Veliko se da povedati na to temo.Tebi svetujem,da se distanciraš od nevrednih zaslišanj,ki bi morda resno ogrozila vajin zakon.Če ni osnove,ni instinkta,občutkov da te vara,pomeni pretirano izražanje ljubosumja samo veliko oviro v vezi.

Ko bodo misli uhajale na napačno stran in boš vedela,da samo težiš,te misli preusmiri,da se pozitivno transformirajo med vama in ne negativno.

Srečno!!

Super napisano!!

********************************************* Mag. Veronika Seles, psihoterapevtka Psihoterapevtski Inštitut - PTI http://www.pti.si

Tudi jaz imam probleme z ljubosumjem.
Berem vaše zapiske in to, da so samo negotovi ljudje ljubosumni oziroma nezadovoljni sami s seboj ni res.Bila sem manekenka dolgo časa, dobro se počutim v svoji koži, kamorkoli gre se ozirajo za menoj pa vseeno doma partnerja spravim ob živce s pretiranim ljubosumjem.
On vedno pravi, da bi on moral biti tisti ta ljubosumni pa je ravno obratno!

Obolevam zaradi računalnika s kom se dopisuje, kdo mu piše, zakaj odpiše, kaj govori?! Samo zato ker mu je na začetku najine veze pisalo njegovo bivše dekle ki je bilo obsedeno z njim in mi ni nič povedal, to sem odkrila sama.On je zelo odprt in se druži z vsemi in se mi zdi da nima nekega osebnega prostora neke razdalje do ljudi in se bojim da bi ženske to narobe razumele?!
Spreva se ko vidim sporočilo njegove npr.najboljše prijateljice in znorim ker je bil preveč “ljubeč” ali “prijazen” do nje saj sem bila navajena na mojega bivšega ki je bil zelo zaprt in sem se počutila varno.
Tudi jaz sem imela moja starša ki sta bila slab zgled saj se nista razumela niti malo,sta se ločila,bila je nočna mora.Po tem pa sem še imela dolgo partnerja ki me je psihično maltretiral.

Moj dragi pravi da ne more več, da me noro ljubi ampak da ga dušim, mene moti njegova pretirana odprtost do ljudi/žensk.Kaj naj storim?

ah… to da si bila manekenka in da se za teboj ozirajo, pomeni le, da si izredno lepo dekle oziroma zenska, kar pa z negotovostjo nima nobene veze.
dolgo nazaj sem bila na podobnem kot ti, ampak je zal res, da sem na koncu prisla do zakljucka, da je vzrok v moji negotovostji in nezadovoljstvu same s seboj.
zacela sem delat na sebi (pa ne na zunanjem videzu) in danes res nisem ljubosumna oziroma niti ne pomislim, da bi me varal… moras pa zaceti spremljati sebe, da bi odkrila zakaj mislis, da bi bila lahko dekle s katero se pogovarja boljsa od tebe in bi lahko predstavljala potencialno groznjo oz. vzrok za tvoje ljubosmlje… Hkrati pa na tej pti ne pozabi, da vedno je nekdo nekje, ki je boljsi od nas…
vso sreco ti zelim

Jana vsi mi pravijo ah če si ljubousmna si negotova in tako kot si ti rekla meni sem jaz njim da nima veze z negotovostjo jaz se ne počutim manj vredna je pa res da mi vsako dekle ki je v kontaktu z njim začne predstavljati konkurenco in grožnjo v moji glaviin me boli, duši in se ne znam kontrolirati! Vedno ga nadziram in mi pravi da je nor name vendar da ubijam najino ljubezen.
Je pa res da je on zelo odprt tip človeka in me to pretirano moti saj moj bivši ni bil tak moj bivši je bil zelo zaprt ni rad spoznaval nove ljudi in ni imel veliko prijateljic zato nisem bila ljubosumna, pri tem fantu pa sem – ZELO!

PROSIM VAS DA MI SPOROČITE ČE POZNATE SPIHOLOGA KI SE S TEM UKVARJA SAJ SI ŽELIM TA PROBLEM REŠITI VEM PA DA SAMA NE BOM ZMOGLA.

HVALA

Princeska7:
Pozdravljena!
Ko sem prebrala tvojo zgodbo, je kot bi brala svojo… NEVERJETNO! Čeprav te ne poznam – vem, da te zelo, zeloooo boli in ker si enostavno ne moreš pomagati – zelo trpiš!

Preživljam podobno situacijo, in sem se že obrnila tudi na strokovno pomoč. Morda ti lahko pomagam z svojimi izkušnjami, da boš našla način, da se tega rešiš. Zavedaj se moraš, da to lahko storiš samo ti. In da ima vse svoj vzrok…

Imaš kakšen kontakt? gmail? Zelo rada bi te kontaktirala, ker vem, da najboljše lahko razume samo tisti, ki ima podobne izkušnje.
Hvala!

Živjo!

Tudi sama imam probleme z ljubosumjem. In tudi jaz sem se našla v zgodbi (Princeska7) toda nisem manekenka in tudi sama nimam težav z zunanjim videzom. =)

Mogoče je res to problem z biušimi dekleti. Ker jaz sem enkrat slučajno bila na njegovem facebooku pri njemu doma in ko sem ostala sama pred računalnikom ga je kliknila prav njegova biuša, ki pa se mi že od začetka najine zveze smeji v glavo. Z njo sem se že pogovorila samo me ima tako ali tako za norca. Sedaj pa nimava več težav z njo ali kom drugim, pač pa sem problem jaz. Najina zveza se je začela ravno obratno, bil je ljubosumen on. Njegova biuša dekleta so ga varale celo z njegovimi najboljšimi kolegi. Zato ni imel zaupanja ne vame kot tudi ne vase. Sama sem se zaljubila v njegov humor, njegovo osebnost kot tudi zunanjost. In ko sem ga spoznala sem vedela, da sem nekako varna in da me ne bo razočaral. Z njim je res supr ljubim ga, večino časa se smejiva in res je edini fant, ki lahko rečem da se ga nisem naveličala. Moj problem pa je, da se na vsake toliko časa skregava tako da že misliva da bova šla narazen. In to samo zaradi moje ljubosumnosti. Nočem biti ljubosumna, ker mu vrjamem in zaupam. Toda sama se nekako več ne morem brzdat. Najin spor pride do take meje da ko se na začetku jaz začnem trmit in jezit se tudi on strmi. In ko imam jaz poln kufr kreganja hočm da je vse tko prej in se šele potem zavem da sem ga z določenimi besedami užalila. Na koncu pa spet probavam vse skupaj rešiti, kot da ni bilo nič. 🙁 Nočem tega, ker se zavedam, da ga bom enkrat zaradi moje tečnobe in ljubosumnosti izgubila. Če bi ga, nevem kako bi se pobrala.
Res bi prosila kakšen nasvet kaj naj naredim sama s seboj. To je problem v meni in hočem se ga rešiti.

Naj najprej povem, da nisem kakšen strokovnjak na tem področju lahko pa nekaj povem iz svojih izkušenj in tistem kar sem prebral v boj strokovnih knjigah na to temo.

Vsem ljubosumnim je skupno, da imajo nizko samopodobo in so ljubosumni zato, ker jih je strah, da bodo izgubili partnerja od katerega imajo koristi (ne nujno materialne). Ljubosumje izvira iz naše predstave o sebi, da za partnerja nismo dovolj dobri in bi nas utegnil zapustiti, zamenjati z drugo(im).
Kadar smo dovolj samozavestni-samostojni nas ni strah izgube, ker vemo, da zmoremo sami. Ko posesivnost imenujemo za ljubezen pa je logična posledica ljubosumje. Če nekoga resnični ljubimo in smo sigurni vase nas ni strah, da nas bo zapustil, seveda mora biti tudi na drugi strani izkazana ljubezen – pozornost.

Kako ironično, da se imajo tudi najlepša dekleta-ženske za “ne dovolj lepe”. Zadeva se dogaja na čustvenem področju, kjer je zunanja lepota drugotnega pomena.
Za začetek bi priporočal vsem s to težavo branje katere od strokovnih knjig na to temo, da boste vedeli kaj lahko pričakujete pri obisku “strokovnjaka” za te težave, ker rabite dobro mero samokritičnosti. Problem se skriva v vas in ne v vaših partnerjih, če ga le niste “odrinili” predaleč od sebe…;)

Pozdravljene!
Tudi jaz imam podobne težave.Sem mama dveh hčera,prevarana iz strani bivšega moža.
Po dveh letih osamljenosti sem spoznala nekoga,vem da me ima rad in se zelo razumeva.
Skrbi me samo moja ljubosumnost.Ves čas v svoji glavi premlevam določene stvari in v sem
vidim slabe stvari.Že vnaprej se obremenjujem,da me bo tudi on nekoč zapustil…
Ne vem kako naj si pomagam.Prav bi mi prišla pomoč in vaši nasveti.

Lep pozdrav!

Morda bi bilo prav, da bi se gospa poskušala zaposliti in bi posledično imela manj časa za službeno dogajanje moža.
Takšno posesivno vedenje vodi v popoln propad zakona. Onemogoča dihanje posameznika. Ni dvoma, da se bo mož nekoč naveličal in zdaj je še čas za spremembe.
Sama sem bila prevarana in tudi ljubosumna sem bila- v mejah normale,dokler niso moja čustva do moža povsem otopela. O ljubosumju, ki ga je gojil on raje ne bom razpravljala, saj ga čutim še danes, 3 leta po ločitvi, kljub temu, da ima drugo partnerko z zaporedno številko XY. Življenje z njim je bilo nočna mora.
Sedaj imam drugega partnerja. Niti na misel mi ne pride, da bi me utegnil prevarati in navsezadnje, tudi če me…kdo sem jaz …da imam pravico nekoga prikleniti nase. Danes sem srečna. Danes živim. Če jutri pride ali ne…. Ne obremenjujem se s prihodnostjo. In tudi, če najde drugo, zase ustreznejšo partnerko, se bo življenje nadaljevalo, tudi takrat bo prišel jutri. Morda bo nekoliko turoben, ..a vse se preživi.
Škoda, da si uničuješ srečne dneve z nesmiselnimi fobijami. Morda ne bi bilo odveč, da bi si prebrala kaj o Secret, …. žal imajo naše misli kar veliko težo.
Partner ni naša last, je samo naš spremljevalec.


Moraš razumeti, da te lahko kdorkoli, vsak čas zapusti in da se tega neda kontrolirati. Hkrati ti čisto nič ne pomaga v kolikšni meri ga imaš ti rada, če on ne čuti enako do tebe. Kar pa pomeni popolna sproščenost v zvezi, nobenega zasliševanja, ničesar, ker nič od tega ni potrebno, da vidva ostaneta skupaj.

"No one can make you feel inferior without your consent." - Eleanor Roosevelt.

Živjo

no pa da se oglasi še moški ki ima tak problem… Posesivnosti se nisem zavedal dokler mi partnerka ni rekla posesiven si rabim čas zase…jst pa jooj.. grem na net mal pobrskam najdem eno hudo stran k to vse opsiuje in se tud za odstotek ne razlikuje od mojega početja… Edino nasilja ni ne psihičnega kaj šele fizičnega… Res si želim d ase nebi s partnerko kregala glede tega… Sam kako naj ne bom posesiven? Želim si tega močno! Kam in kako naj se na koga obrnem? je mogoče na netu kakšna dobra stran ki bi mi lahko pomagala?

Full vam lepa hvala za vaše odgovore…

Lp

Če si si pozorno prebral kaj tam piše si lahko že našel odgovor.
Zadeva izvira iz tvoje nizke samopodobe in strahu pred izgubo partnerke. S tem početjem jo ne boš obdržal, kar si že sam ugotovil.
Naredi kaj s sabo najdi si ustrezno literaturo, obišči strokovnjaka.

Še ena, ki se vam pridružuje:(. Nikoli nisem bila ljubosumna pri bivših, do sedaj, ko sem s tem fantom skupaj. Mislim, da nimam problema toliko s svojo nizko samopodobo, saj sem mnenja, če že kdo, potem imam jaz več jajc za prevarat njega kot on mene. Problem izhaja iz začetka, ko sem izvedela, da si še dopisuje z drugimi puncami na netu, se kličejo za phone-sex… ko je že bil z mano skupaj.
In zdaj mi naj nekdo pove, kako ob tem človek naj ne bo ljubosumen, napet in na trnih, ko imam tisto sliko v glavi, da to še vedno počne, čeprav trdi, da ne?

Živjo!

tudi jaz sem se našla v zgodbi od princeske7, le da imam bolj nizko samopodobo in slabe pretekle izkušnje s partnerji. Zato sem postala posesivna do svojega partnerja in sedaj vidim, da čisto brezveze. Sedaj imava probleme in šele sedaj sem ugotovila, da ravno zaradi moje ljubosumnosti:S nevem kaj na sedaj storim, ker mi je rekel da ne more več, da ne čuti več tega kot je prej, da bi rad da sva trenutno samo prijatelja….zakaj ugotovimo svoje napake takrak ko je že prepozno…sedaj sem si prebrala že kar dovolj literature in vem da vse izvira iz mene, sedaj vem kako bom izboljšala svojo samopodobo ampak ne vem kako naj ga osvojim, ali je to sploh še možno…

Še moja zgodbica, sem ljubosumna in šele po prebiranju teh forumov in drugih strani na netu lahko ter po (upam, da še ne) izgubi partnerke, lahko to priznam. Imam izkušnjo s prevaro v prejšnji zvezi in sicer me je bivša punca prevarala z moškim, na katerega se je prej še čustveno navezala. Tega očitno po 4ih letih nisem prebolela, ampak zgolj potlačila – vse je prišlo na plano letos – moja punca, s katero sva skupaj skoraj 3 leta, ima zelo rada ljudi, na katere se čustveno naveže. Na začetku mi je bilo to zelo všeč, saj je pomenilo, da je odprta (totalno nasprotje moje bivše), letos pa je ljubosumje začelo vreti na plano… Nekaj ga je bilo utemeljenega, a zgolj zaradi drugih punc, ki so jo “osvajale” – ona sama me ne bi bikoli prevarala, saj se preveč ljubiva. Vem, da je ljubosumje posledica negotovosti, nizke samopodobe in samozavesti (takšna prej nisem bila, a letos sem imela velike težave z zaposlitvijo in bum – pojavila se je negotovost), poleg tega sva se pričeli veliko več prepirati – nezadovoljstvo na osebni ravni je načelo vezo… Sedaj pa se je umaknila vase, me odrezala, rekla, da rabi čas zase… Želim ji dati ves čas in prostor, a me zelo skrbi, da je nisem že preveč odrinila od sebe. Šele zdaj si lahko odkrito priznam, da sem ljubosumna, potrebujem terapijo in povečanje samokontrole…itd. Prvi korak sem naredila, a pot je še dolga. Upam samo, da nisem s tem že uničila ljubezni med nama, saj sem namreč končno našla osebo, s katero si želim živeti, se razvijati in tudi usvariti družino. Poleg tega je to, da najdeš partnerko v lezbičnem svetu še toliko težje, ker ima vsaka neko travmo, je v nekem procesu coming outa, se boji družbe, morda 100% ne priznava lezbištva pri sebi in še malo nas je…

Ima kdo izkušnjo z odpravo ljubosumnosti in ohranitvijo veze???

Za začetek preberite knjige Emocije in Formule ljubezni od Zorana Milivojevića.
Meni je dosti pomagalo.

New Report

Close