motnje hranjenja- kontaktne številke
Za pomoč pri motnjah hranjenja kontaktirajte:
= ANONIMNI PREKOMERNI JEDCI
Telefon: 041 939 212 (Ljubljana)
Celje 041 563 356
Maribor 041 326 957
E-pošta: [email protected]
E- stran: http://www.geocites.com/oaslo
Dejavnosti: Motnje prehranjevanja (prisilno prenajedanje, bulimija, anoreksija), skupine za samopomoč
= DRUŠTVO ŽENSKA SVETOVALNICA
Miklošičeva 14, Ljubljana
Tel: 01 434 72 61
E-stran: http://www.drustvo-zenska-svetovalnica.si
E-pošta: [email protected]
Kontaktna oseba za področje motenj hranjenja: Ana Ziherl
Dejavnosti: podporne skupine za svojce oseb z motnjami hranjenja, individualno svetovanje..
= POGOVORNO MOTIVACIJSKO INFORMATIVNO ZDRUŽENJE ČLOVEŠKA TOPLINA
Dunajska 238e Ljubljana
E-pošta: [email protected]
Tel:041 676 920
Dejavnosti: pomoč pri škodljivih oblikah vedenja in motnjah hranjenja
= Psihiatrična klinika Ljubljana- ENOTA ZA ZDRAVLJENJE MOTENJ HRANJENJA
Zaloška 29
Ljubljana
Telefon: 01 587 49 49
Dejavnosti: bolnišnična psihoterapevtska obravnava oseb z motnjami hranjenja starejših od 17 let.
= SVETOVALNICA ZA MOTNJE HRANJENJA- PU
UL. Stare pravde 2
Ljubljana
E-pošta: [email protected]
[email protected]
E-stran: http://www.svetovalnica-pu.org
Dejavnosti: informiranje in svetovanje, skupine za samopomoč, pomoč svojcem intenzivni intervencijski program
= ZAVOD PELIKAN- KARITAS
Litijska 24
Ljubljana
Tel: 01 548 03 63, 548 02 86
E- pošta: [email protected]
E- stran: http://www.pelikan.karitas.si
Kontaktna oseba za področje motenj hranjenja: Mateja Perše
Draga Vesna,
imam (pre)dolgoletne izkušnje z motnjami hranjenja. Postavila sem se na noge in zdaj bi zelo rada komu pomagala, ker mislim, da lahko zelo veliko pomaga tisti, ki je to sam izkusil, in s tem zelo dobro dopolnjuje delo pravega terapevta. Kakšne so možnosti za tako pomoč ? Morda v skupinah za samopomoč ? Morda veš, katerih, oziroma kam naj pokličem ?
Pozdrav, Heidi
Imama 14-letno hčerko, ki je med poletnimi počitnicami shujšala deset kilogramov, pravi da bi s hujšanjem rada nehala in ne more. Tako je v zadnjih štirih mesecih shujšala še dodatna dva kilograma. Sedaj tehta 48 kg in je velika 162 cm. Veliko joka in ima zelo slabo mnenje o sebi (sem nič in nihče, rada bi urla, …). Spravi hrano, to pa najdemo čez čas že pokvarjeno v kakem mozarčku, k zdravniku se hodimo tehtat in nazadnje je imela pod majico privezane uteži,…. sicer pravi, da ne bruha a kako naj bom v to prepričana, ko pa vidim, da nekaj le poje pa kljub temu izgublja težo, ….
Mislim, da je enkratno dekle, v šoli je med pravdobrim in odličnim uspehom, ima glasbeni (poje pri pevski skupini) in umetniški talent (zelo lepo riše in bi se rada vpisala na Likovno gimnazijo). Mislim, da je znala biti tudi dobra prijateljica dokler se ni začela umikati v svoj svet. Sedaj se že veseli, da bi kam šla, na koncu pa raje ostaja doma. Noče z družino na bazen. Nikdar ji ni bilo težko spati v svoji sobi, od septembra naprej pa spi pri meni in možu v zakonski postelji. Želi, da bi bil vseskozi nekdo pri njej, čeprav trdi, da je ni strah. Skratka zelo me skrbi za hčerko.
Mi lahko pomagate razumeti njeno obnašanje, kako naj razumem njeno početje in kako naj ji pomagam.
Zaskrbljena mami
Hcerki ne morete pomagati brez strokovne pomoci, ki jo cimprej poiscite. Strokovnjak je dober ze zato, ker je to tretja oseba, ki ji poda nevtralno mnenje. Obvezno najdite cloveka, ki bo hcerki vsec kot oseba in jo bo pritegnil, tudi ce bi jih zamenjali vec. Naj ne bo skoda denarja, da bi nasli najboljse cimprej.
Mislim, da gre za precej tipicno zrtev tovrstnih motenj – v smislu, da gre za perfekcionisticno in zato tudi zelo samokriticno in obcutljivo deklico, ki je tudi zelo nadarjena in inteligentna.
Za njeno cisto konkretno dobro pocutje bi predlagala tudi nekaj povsem ‘neznanstvenega’, vendar vam iz lastnih izkusenj lahko recem, da pomaga. Pogosto je paranoja pred samoto in strah pred spanjem (tudi) posledica tega, da imas probleme v bioenergetskem ravnovesju. Saj ne bomo falili, ce bomo rekli, da so umetniki (in pubertetniki) itak posebej obcutljivi za vplive okoli njih. Peljite hci se h kakemu zanesljivemu bioenergetiku, da ji ocisti avro. Lahko da bo potem bistveno mirnejsa in bo vsaj spala v miru, vi pa se boste ukvarjali z eno stvarjo manj.
Srecno!
Pozdravljena Irena,
Čas adolescence je težko obdobje za vsakega najstnika, poleg iskanja identitete se pridruži še vrsto neznank, s katerimi se mladostnik začne spopadati prav v tem najbolj občutjivem obdobju.
Za svoj normalen in pospešen osebnostni in telesni razvoj potrebuje mladostnik veliko svojih prilagoditvenih potencialov, zato dodatni stresi še prej zamajejo ali začasno tudi povsem porušijo njegovo notranje ravnotežje. Tudi način odzivanja na stres, ki je v dobi adolescence še posebno viharen, intenziven, nestrpen in neučakan, ni ravno ugoden za smiselno obladovanje raznih preizkušenj.
Samopodoba je mladostniku neizčrpen vir vsakovrstnih stisk. Nezadovoljstvo s samim seboj- s svojo podobo, s kako svojo lastnostjo, ali s celotno vrednostno oceno, je v adolescenci skoraj obvezno. Pri mladostniku, ki je nasploh negotov in pri svojih bližnjih nima dovolj čustvenih opor, so taka občutja še posebej močna. Drugo področje mladostnikovih stisk so družinski odnosi. Največkrat ga spravljajo v stisko vprašanja osamosvajanja in problemi sprejetosti in doživljanja svoje vrednosti v odnosih s svojimi bližnjimi.
Tudi šola je eden od virov mladostnikovih stisk, izpolnjevanje šolskih obveznosti lahko resno ogrozi mladostnikovo samopodobo, še toliko bolj, če odrašča v družini, kjer je ta tema toliko pomembna, da starši in drugi člani družine na njej gradijo svojo vrednostno oceno mladostnika in tudi svoje ravnanje z njim usmerjajo po uspehu, ki ga doseže v šoli. Čeprav vaša hči v šoli briljira to še ne pomeni, da ji vse to ne predstavlja stresa in obremenitve lahko prav nasprotno, saj je neprestano v stresu, da bi oz. bo zadostila sebi in vam z dobrimi ocenami, bila uspešna v svojih obšolskih dejavnostih itn.
Pomembni so tudi mladostnikovi odnosi s sošolci, počutje in doživljanje v skupnosti, odnosi s profesorji. Pomembni so vrstniki, kjer je mladostnikovo samospoštovanje odvisno od občutja sprejetosti in pripadnosti svoji generaciji, če ima težave pri vzpostavljanju odnosov z njimi, premalo družabnosti ali preveč, vse to je lahko vir mladostnikovih notranjih stisk.
Vse te stvari in še mnogo drugih se nekje odražajo, nekateri se oprimejo slabe družbe, droge, alkohola vaša hči stiske odraža preko hrane.
Znano je, da je za vsako osebo z motnjami hranjenja splet osebnih vzrokov njene motnje drugačen (je v povezavi z njenimi čustvi, konkretnimi dogodki v njenem življenju, njeno preteklostjo), hkrati pa so motnje hranjenja tudi odgovor na družbene norme: služijo kot oblika nadzora nad čustvi in občutki, pomenijo poskus ustrezati idealu zaželjenega telesa, hranjenje je lahko tisto področje, ki daje občutek nadzora in prostora zase v družini. Eden izmed vzrokov za motnje hranjenja je vsiljevanje ideala vitkosti, ki je ravno kontrast vse večji razpoložljivosti hrane v razvitem svetu. Prav tam, kjer je hrane v izobilju, velja, da je ideal vitka postava.
Vitkost skozi medijske podobe postaja pojem, povezan ne le z zdravjem in privlačnostjo, ampak tudi s samo-disciplino, uspešnostjo, samozavestjo. Torej vitkost ni več stvar telesa, ampak naj bi nakazovala še druge osebnostne lastnosti (npr. vztrajnost, pridnost, obvladovanje). Kot nasprotje se debelosti pripenja pojme kot pomanjkanje obvladovanja, lenoba, dolgočasje, nespodobnost, odvratnost (tako se opisuje osebe, ki pač nosijo naokoli nekaj kilogramov nad “idealno” težo). Vitkost se postavlja kot vrednota v družbi, debelost pa kot nezaželena.
Na zunaj izgleda, kot da gre samo za problem okoli hrane, vendar pa so motnje hranjenja v svojem bistvu izraz temeljnega nezadovoljstva z življenjem, strahu in praznine – ki se je ne da izraziti drugače kot preko hrane.
Motnje hranjenja lahko označimo tudi kot zasvojenost oz. odvisnost od hrane. Zaradi tega imajo nekaj skupnih značilnosti z drugimi oblikami zasvojenosti:
• zasvojeni se počuti ujetega v začaran krog skupaj s stvarjo ali dejavnostjo, s katero je zasvojen. Čuti, da mora nekaj početi ali jemati, četudi se zaveda, da mu to škoduje; neštetokrat si obljubi, da bo jutri boljše. A poti iz zasvojenosti ne zmore najti sam.
• kot vse zasvojenosti pomenijo motnje hranjenja odgovor na osebno trpljenje, občutek pomanjkanja smisla, lahko so ritual prehoda (npr. iz otroštva v odraslost), kadar človek ne zmore prehoda preživeti bolj konstruktivno ali pa posledica neke nepredelane travme.
• Zasvojeni dolgo misli, da se lahko sam reši svoje odvisnosti, če bo le zares želel in se discipliniral. Z voljo skušajo mesece ali celo leta premagati odvisnost, a šele ob nekem zunanjem dogodku (izguba službe, neuspeh pri študiju) uvidijo, da se le vrtijo v krogu.
• Prizadeta oseba zato povečini za reševanje svoje odvisnosti rabi pomoč “od zunaj”.
Bojim se, da zgolj tehtanje ne bo prineslo zaželjenih učinkov pri vaši hčeri, vzroke je treba iskati drugje. Se strinjam z mojo predhodnico Anko, da hčerki ne morete pomagati brez strokovne pomoči. Motnje hranjenja so tako kot vse druge zasvojenosti kompleksen pojav in ne gre računati na to, da bo kar minilo samo po sebi. Ukrepajte dokler je še čas, če ne poiščete pomoči sedaj, obstaja nevarnost, da se hči čez leta oprime druge zasvojenosti.
Želim vam veliko uspehov pri reševanju stiske vaše mladostnice.
draga vesna
stara sem 19 let in sem ravnokar zaključila gimnazijo. v življenju mi ne manjka prav nič… imam odlično družino, gimnazijo sem izdelala z odličnim uspehom, zgledam dobro… zato ne morem razumeti zakaj se prenajedam.
do svojega 17.leta sem imela malo močnejšo postavo. nism bila debela, le ustrezala nism današnjim kriterijem o vitkosti.prejšnje leto pa sem shujšala za 10kg. nism držala nobene diete le zdravo sm se prehranjevala in se ukvarjala s športom. tako je prišlo do izraza moje lepo grejeno telo in saj veste, ljudje te opazijo, hvalijo, nekateri zavidajo, fantje se obračajo za tabo… takrat sem spoznala da če želim biti srečna moram biti suha. potem pa mi je nekega dne “odtrgalo film” in začela sem se prenajedat. to je trajalo skoraj 4 mesece. zredila sem se 11kg. nato sem ugotovila da mi je tega dovolj in začela sem z ločevalno dieto. v dveh mesecih sem izgubila vse odvečne kilograme in zopet zaživela popolno življenje suhice. ampak ker sem se ujela v začaran krog sem se nato v DVEH mesecih ponolno zredila za 8kg. sedaj si želim spet shujšati in… gospa vesna strah me je… bojim se sama sebe… vsak dan rečem jutri pa zares začnem. jutri je moj dan d. vem da zveni kakor da bi iz kake revije prepisala, ampak… tako je moje življenje. vsako jutro si obljubim da bom zdravo in čim manj jedla, hkrati mi pa gre na jok ker se zavedam da obljube ne bom držala. verjemite mi, da je grozljivo se vsako jutro zbudit in si nekaj obljubljat, čez štiri ure pa se že nažreš. VSAKO JUTRO! ne razumem se! nič v življenju mi ne manjka! zakaj to delam? zakaj sem ujeta v tem krogu?
vesna, ali kdorkoli! če slučajno preberete moje pismo in mi znate pomagati mi napišite kaj! pa prosim ne nasvetov kot so 5 obrokov na dan, pokuri več kot vneseš itd. znam jih na pamet! in če to prebere kakšno dekle z podobno težavo kot je moja bi bila vesela tudi njenih besed.
mi lahko kdo svetuje kako premagati vsa sram, ki ga čutim do sebe?
Kia, popolnoma te razumem!
Sama imam enak problem, vleče se že leta in leta! Svetovati ti ne morem čisto nič, saj bi še sama potrebovala pomoč. Imam zelo nizko samozavest, samopodobo čisto negativno, vsak dan si obljubim, da se bom nehala nažirat in da bom že nehala kupovat tiste in tiste piškote, tiste čokoladke, tisti sladoled, da bom jedla zdravo in spoštovala svoje telo, saj sem lahko hvaležna, da sem sploh zdrava itd., potem pa pride 1 problem, ki ga seveda ne morem rešit nikakor drugače kot z novo dozo užitka, ki pa traja – žal – samo do zadnjega grižljaja, potem je pa še slabše. In potem spet od znova. Začaran krog.
Vleče se že okrog 8 ali 9 let, izmenjavajo se obdobja hujšanja in občutka uspeha (ta so žal le kratkotrajna) ter prenajedanja in občutka, da nisem vredna, da sploh živim. Grozno je, popolnoma nezdravo in tudi psihično me čisto uničuje, obupano vedno znova in znova iščem rešitev, ampak vendar sem še vedno na popolnem začetku. Ne vem, ali se naj sprijaznim, da je to pač moje življenje, ali naj obupam in ga končam, ampak saj vendar mora obstajati še tretja možnost!
kia želim ti, da bi našla to tretjo možnost, vso srečo!
leah hvala za spodbudne besede. tvoje pismo je takšno kot bi ga jaz napisala. isti občutki, isti obup, iste obljube. in veš kaj mi je najbolj smešno? da mi ne manjka popolnoma nič! morda nekdo, ki bi mu lahko zaupala to svoje samodestruktivno obnašanje, ampak kaj ko me je tako sram. tako me je srem tega svojega skrivnega prenajedanja.
tudi jaz tebi želim vso srečo pri iskanju te tretje možnosti. morda bo pa ta “jutri” ki si ga vsak dan obljubljamo morda le nekoč prišel.
Draga kia
Popolnoma te razumem, da se ne nahajaš v rožnati situaciji v kateri bi bila lahko zadovoljna s svojim ravnanjem do svojega telesa. Znašla si se v začaranem krogu in mučiš samo sebe z nenehnim štetjem kalorij in ukvarjanjem z zunanjo podobo. Lahko je pametovati toda išči lepoto v sebi in ne na sebi, ko boš našla zadovoljstvo navznoter boš s svojim telesom zadovoljna oziroma ne boš več v stalni stiski, če si dovolj suha, lepa in priljubljena. Že res, da je v naravi ženske, da želi biti lepa, ugajati, biti zaželjena, priljubljena in občudovana toda bistvena je notranja lepota, verjamem, da jo tudi ti skrivaš v sebi. Mnoga dekleta nimajo popolnega telesa pa navkljub temu so strašansko priljubljena saj izžarevajo notranjo energijo. Se strinjam, da nam ženskam v poplavi suhic in lepotic, ki jih gledamo v reklamah in po Tv ni lahko, vendarle če se ozremo po ulici je le redko katera popolna, se ti ne zdi? Ne bom ti priporočala nikakršne diete, menim, da lahko ješ vse v zmernih količinah seveda.
Znano je, da je motnja hranjenja kompleksna motnja, ki se na zunaj kaže kot škodljiv način hranjenja (stradanje, prenajedanje, ‘očiščenje’ hrane iz telesa s pomočjo bruhanja, uporabe odvajal, pretirane telovadbe …) in ravnanja s telesom, ozadje motnje pa je zelo zapleteno. Težko bi bilo z nekaj nasveti in napotki odpraviti tako hudo težavo.
Motnja hranjenja je simptom. Je odziv na stiske, s katerimi se oseba ne zmore ali ne želi soočiti na drugačen način, kot da se zateče v svet hranjenja. V tem svetu je našla varnost, ljubezen, sprejemanje, spodbudo, svobodo. Nekatere osebe začnejo takrat, ko postane življenje preveč boleče, neprijetno in nesmiselno, usmerjati pozornost na telo, hrano in hranjenje. Na ta način odrinejo iz svoje zavesti stisko, ki jo doživljajo zaradi različnih življenjskih dogodkov, dogajanj in sprememb.
Vzroke za razvoj motenj hranjenja iščemo v prepletu individualne, družinske in sociokulturne razsežnosti.
Na motnje hranjenja lahko gledamo kot na:
– način izražanja kontrole nad svojim telesom in življenjem na splošno, v situacijah, kjer se oseba počuti, kot da jo kontrolirajo drugi
– način soočanja z življenjem, ki je videti poln nerešljivih problemov
– reakcijo na nerešen stres
– mehanizem izogibanja, ko se oseba z osredotočanjem vse energije na hrano in hranjenje izogiba soočenju z drugimi bolečimi stvarmi v svojem življenju;
Priporočam ti, da se vendarle vključiš v katero od skupin za samopomoč, lahko pa pokličeš tudi na spodnjo številko in povprašaš za Matejo, ki se ukvarja s problemi motenj hranjenja.
Vso srečo ti želim!Stori nekaj za sebe danes, ne odlašaj na jutri, verjamem, da ti bo s trdno voljo in oporo skupine uspelo!
Pozdravljena!
Draga kia!
Ne vem, kaj naj ti svetujem, ker bi morala svetovat tudi sebi. Pa se bom vseeno potrudila, da ti napišem. Ne poznam ločevalne diete, nobenih predpisanih diet. Razen ene grozne anoreksije, ki me je pred dvajsetimi leti stala skoraj življenje. Življenje sem si uspela uredit, imam službo, moža… Vse bi bilo krasno, le da ne jem rada. Sem v bolniški že od lanskega januarja, ker sem zelo shujšala. Imela sem v službi veliko problemov in že sem začela kontrolirat hrano. Moja teža ni življensko ogružojoča je pa prenizka. Zdravje močno načeto od ostoporoze dalje. Hodila sem v skupino, se zdravila in ni bilo posebnih rezultatov.
Zato to ti srčno želim, da narediš generalko zdaj. Izberi si najtežjo pot, da ti bo najlažje. Ni vse v hrani več je v življenju. Krasno je ljudem, ki ne rabijo kontrole in discipline. Živijo veliko lepše in bolj spontano.
Vse dobro!
Kia, prosim kontaktiraj me na mail ([email protected]).
leah sem ti odpisala. ker pa nisem prepričana če je mail poslalo mi prosim sporoči. moj mail: [email protected]
Pozdravljena,
tudi jaz se borim z motnjami hranjenja, z boljsimi in slabsimi casi, ze precej let. Nekajkrat sem se poskusila vkljuciti v kaksno skupino za samopomoc v lj, pa se je vedno pojavil problem, ker so bila srecanja precej zgodaj, meni pa se je sluzba praviloma zavlekla do 6h, ali vcasih celo se dlje. Sedaj sem se preselila v kr, kjer zdaj tudi delam in me zanima, ce je slucajno v kr tudi kaksna skupina za samopomoc. Kaksnega terapevta si zal ne morem privosciti ker imam precej nizko placo in ze itak tezko shajam s tem denarjem. Hvala za odgovor in lp
Pozdravljena,
Posredujem vam nekaj info, nisem pa prepričana, če so zadeve še vedno aktualne, najbolje, da kar preverite in se prepričate,
1.)
Skupina za motnje hranjenja na Gorenjskem;Skupina za motnje hranjenja na Gorenjskem deluje že dve leti in je bila ustanovljena zaradi naraščujočega trenda motenj hranjenja. Srečanja potekajo na Zavodu za zdravstveno varstvo Kranj, kjer se člani srečujejo približno 3 do 4 krat letno oz. po potrebi tudi večkrat. Sestavljajo jo predstavniki različnih področij (zdravstvo, šolstvo, sociala), ki se pri svojem delu srečujejo z osebami z motnjami hranjenja.
Alenka Hafner,
dr.med.,spec.soc.med.
e-pošta:Alenka Hafner
telefon: (04) 20 17 190
2.)
Telefonsko svetovanje in svetovanje preko elektronske pošte
Preventivno – informativna predavanja:
Program je namenjen vam, ki:
– ste se prepoznali v zgoraj povedanem,
– ste se znašli v situaciji, ki je ne obvladujete več,
– želite izstopiti iz osamljenosti, izolacije,
– hočete prekiniti krog samoobtoževanja in krivde, pa ne veste, kako,
– bi radi zaupali svojo stisko nekomu, ki vas bo razumel in vas vzel resno
kot starši, partnerji ali prijatelji vašemu bližnjemu ne znate več pomagati.
Informacije in prijave na tel. št. 041 246 737
ali na e-mail: [email protected]
Vsem uporabnikom je zagotovljena strokovna obravnava in anonimnost.Nosilec programa je Klub študentov Kranj v sodelovanju z zakonskim in družinskim inštitutom Krog, izvajalka programa pa je Anina Derkovič, specialistka zakonske in družinske terapije.
Vso srečo pri iskanju ustreznih rešitev in reševanju le teh;
Sončno poletje;