Najdi forum

Siguno se bo naštel tle nekdo, ki je že bil v Reto centru, da bi se odvadil drog. ker je pred tem dejstvom tudi moj brat.ker ni ravno 100% prepričan, da si res želi nehat, me malo skrbi kako bo.

mi lahko opišete en tipičen dan življenja v Reto centru. Ali so kateri centri za katere se je slišalo, da ni tako kot bi moralo biti, ker se bojim, da ne bi šel zopet v kakšno gnezdo kjer so droge?

kako je z izhodi? Je bolje iti v Španijo ali Italijo? ter kaj pa problem neznanja jezika? v italiji najbrž komunicirajo v italijanščini, v španiji pa špansko??

hvala vam za odgovore

Živjo!

Poglej si forum na drogart.org, tam so namreč kar precej govorili o tem centru in na splošno lahko najdeš kar precej koristnih informacij

Lp

ja govorijo špansko ali italiansko…v italiji mislm da je mal bol strožja scena…da traja rehabilitacija do 3 leta…s tem da po letu dni lahko pridejo za nekaj dni domov…moj brat je bil v španiji…veliko molijo…imajo sveto pismo…delajo vsakih 14 dni nekaj drugega..(popravljajo pohištvo, perejo avte, itd itd) uglavnem zaposleni so…fora je v tem, da to ni zapor…če nekdo hoče it domov, mu tega ne morejo preprečiti, lahko ga samo poskušajo prepričati da to ni dobro zanj…telesna kriza je hitro mimo..tam dobi vsak svojega mentorja (pravijo mu senca) in ta je vedno z njim…ko je nekaj mesecev tam in se izkaže, potem postane on “senca” nekomu drugemu, ki je ravno prišel tja…tako dobijo odgovornost…tam so tudi psihologi za pogovor in to…
ma drugač je dobra zadeva to…še vedno jih gre veliko pa nazaj na drogo…ker ful je folka tam, k nočejo sodelovat in ubistvu “pretrpi” tisto leto, potem pa prva stvar k pride domov je da gre spet v stari tok lajfa…
vsekakor pa je komuna ena izmed najbolših rešitev…
lahko bi ti razlagala še pa še…če je kašno določeno vprašanje…ti lahko bolj podrobno razložim…
good luck

nova
Uredništvo priporoča

srečna sem, ker je brat stopil v stik z parimi ozdravljenimi odvisniki in ugotovil je, da je tudi zanj edina rešitev komuna. odločil se je, da gre v španijo, mislim, da konec meseca bo že tam. kar me pa sedaj skrbi je to, kako bo on prišel do tja. tujih jezikov ne zna, niti angleščine vsaj osnovno ne in resnično me skrbi ta pot. če bi bilo letalo recimo direkt do tam, bi bilo ok. če pa bo potrebno presedanje bo pa že problem. resnično si ga ne upam pustiti samega na pot, ker je totalno zgubljen. če bo kje blizu barcelone bo super, ker gre iz brnika letalo direktno tja, če bo pa kje drugje bo pa že problem. bi šla z njim, sam je problem denar za letalsko karto. že zanj bo težko zbrati skupaj.

zanima me še to, kakšne obleke, čevlje priporočate da vzame s seboj?

hvala vam za odgovore.

kar se tiče neznanja jezika ni NOBENEGA problema..vse se naučiš, moj brat je razumel vse po treh mesecih, kasneje je govoril že tekoče!(pa ne samo špansko, še bolgarsko,rusko..)
ni važno kako gre do tja, važno je da pride, potem pa ga pridejo iskat na letališče, po brata so prišli u Barcelono. tut je bil čist zmeden, jezika ni poznal, prestopat je mogu, ampak se je znajdu..ne ga ujčkat preveč.
upam da je tvoj brat sedaj že tam in da je srečen, kot je moj brat, ki je sedaj tam(u Španiji-Santander)že 2 leti in pol.

hvala Urška. Moj brat je že tam, nekje blizu Bilao-va. zaenkrat se počutdi dobro. komaj čakam, da ga zopet slišim.

Glede jezika in letališča pa vsaka čast RETO centru, ker imajo res super organizirano. Moje skrbi so bile povsem odveč.

hellou…ubistvu hočem samo še poudart Uršo – ne ga UJČKAT…ker majo na par mescov lahko take izpade, da ti kar slabo rata…ampak to so psihične motnje, k jih mora sam prebrodt…k moj brat se je sam odločil za zdravlljenje, po enem mescu smo pa dobili občutek (iz njegove razlage) kot da je zarad nas tam…naredil na sebi ni nič…prišel je nazaj s totalno nerealnim razmišljanjem (tak kot preden je šel), saj pri terapijah ni hotel sodelovati…
tko da kličte ga čim manj…naj sodeluje, bori…in čim dalj časa ostane tam…pred 1 letom ni govora – pa še to je malo…
LP pa veliko sreče

čao tancka. a mi lahko bolj podrobno razložiš kaj tam delajo tako dobrega, da bi lahko enega hudega odvisnika, totalno spremenilo in ne bi šel več na drogo??
jaz ne poznam nobenega, ki bi se zdravil in potem ne bi več šel nazaj na drogo, tako da nimam ravno zaupanja v komune in podobne institucije za zdravljenje.

Spoštovana Pika!

Upam, da boš od Tancke dobila odgovor, kaj se dela v Reto centru, jaz se odzivam bolj na tisti del, da vsi ki so se zdravili gredo potem nazaj na drogo.Če imaš takšne izkušnje in ne poznaš nikogar, ki bi po zdravljenju tudi dejansko zaživel drugače, potem res težko verjameš v zdravljenje.

Moje izkušnje so drugačne. Veliko tistih, ki so končali program (konkretno govorim za Projekt Človek) živi brez drog tudi, ko program končajo. Statistični podatki so zelo visoki. Kar okoli 90% tistih, ki so program končali v celoti živi brez drog in živi kvalitetno življenje. Seveda moram poudariti tudi to, da je osip med zdravljenjem velik in da vsi ne pridejo do konca. To sicer še ne pomeni, da se bodo ponovno drogirali, je pa seveda večja verjetnost! Mislim, da podobno velja tudi za druge skupnosti.

Program, ki se izvaja je zelo pomemben, vendar še tako dober program ne more nadomestiti posameznikove motivacije in želje po spremembi. Če nekdo v progamu “vedri” in ne spremeni svojega vedenja, ne sprejme tudi določenih omejitev, če osebnostno ne raste, ampak je vsa sprememba v tem, da se trenutno ne drogira, je velika verjetnost, da po zaključenem programu ali po predčasnem izstopu iz programa ponovno poseže tudi po drogah!

Vsekakor možnosti za trajno abstinenco so, največji delež pri tem pa nosi posameznik sam!Srečno!

Lep pozdrav! Suzana Društvo Projekt Človek Tel:059 711 796

Vsekakor možnosti za trajno abstinenco so, največji delež pri tem pa nosi posameznik sam!
Strinjam se s to trditvijo.Žal pa je tudi veliko takih odvisnikov,ki jim ne pomaga nobena terapija in zdravljenje,ampak to zaradi njih samih.
Res škoda,da imaš tako mnenje, oziroma izkušnje.Jaz poznam pa veliko takih,ki jim je že uspelo in tudi takih,ki se trudijo in želim jim,da bi jim uspelo.

2 tedna nazaj sem bila u Španiji pri bratu, ki se zdravi v Reto centru v Santander-ju. Sicer nisem bivala z njimi, v njihovi hiši, tako da ne vem točno kaj vse delajo, vem pa da se je brat 100% spremenil po dveh letih in pol..in tudi ko sem gledala druge fante, so vsi nasmejani, radoživi, izgledajo skratka srečni..in to brez vsake droge, alkohola, cigaret..nič jim ne manjka.

Drugače pa njihov dan izgleda približno takole: zjutraj gre delat (vsake toliko časa delajo kaj drugega – ljudje tam jim nosijo npr. pokvarjene pralne stroje, oni jih popravijo in prodajo naprej za simbolično ceno – ljudje tam živijo v sožitju z njimi, ker vidijo in se fantje tudi trudijo za to, da so čisto normalni fantje, le zdravijo se zaradi odvisnosti..potem imajo avto odpad, popravljajo avtomobile, spet drugič skrbijo za hišo, kjer bivajo, kadar jih kdo pokliče, grejo selit iz stanovanj pohištvo(veliko ljudi jih pokliče za raznorazne stvari), prodajajo tudi ploščice, ukvarjajo se z železom, ugrajujejo aluminijasta okna..skratka delajo vse in se tudi izučijo za vse), okoli pol dveh grejo v hišo na kosilo, ob približno štirih nazaj delat in do večera..potem imajo večerjo, potem pa se družijo do desetih, enajstih.
Čez vikende pa imajo spet raznorazne aktivnosti, ko sem bila jaz tam, so imeli najprej nek teater, za kar so si sami izdelali kostume in scenarij za igro, potem je bil turnir v nogometu za fante, za punce pa v košarki..nato pa je bila večerja, ki so jo spekli fantje(vsega skupaj je bilo okoli 700 ljudi, vsi bivši narkomani).
Ob nedeljah pa se skupaj posvečajo veri, se pogovarjajo, pojejo..V Reto centru je kristjanska vera, verjamejo v boga, cerkev in duhovnikov nimajo, molitvic tudi ne, vsak zase premišljuje in se pogovarja-nimajo zapisanih molitvic, bogu pa služijo tako, da delajo “dobra dela”..Izdajajo tudi zgoščenke, na katerih so kristjanske pesmi, ki se vsake toliko zavrtijo tudi po radiu, pojejo pa jih fantje in punce, tisti ki želijo in ki imajo glas..

UH, “mal” sem se razpisala..Skratka delajo res zelo različna dela in se s tem naučijo odgovornosti in še izučijo se marsičesa. Pomagajo tudi brezdomcem in narkomanom, jih hodijo “prepričevat” po celi Španiji, naj se pridejo zdravit..
Glede vere je pa tako, moj brat je bil totalni ateist preden je odšel v Reto, tam pa je sčasoma nekako začel verjet, ne vem kako, ne vem zakaj, vem pa, da mu je to pomagalo. In tudi vsi drugi tam verjamejo. Pa nobenega nič ne silijo, samo skušajo jim pokazat in razložit to vero..niso nobeni fanatiki.

Skratka dost bo :)) jst sem bila totalno navdušena in impresionirana.

Vem pa ne, kako bo, ko se bo brat vrnil..če se bo vrnil, zaenkrat nič ne premišljuje da bi prišel nazaj..so pa nekateri tam po deset let in več že.

Še to, Reto ima svoje hiše v 24. državah sveta, povsod so že skoraj, največ pa jih je v Španiji..

LP “ozdravljena”

še naslov: http://www.asociacionreto.org/index2.html

Koliko pa stane to?

hellou…

ja tkole je…težko je razpravljat o posameznih izkušnjak, saj je pri vsakem drugače…fora je v tem, da v komuni o drogi lahko razmišljajo – vsaj moj brat je (sedaj vidim) sanjal o drogi…ko je prišel domov, jo je vzel…
fora je bila o tem, da se je sam odločil za odhod – pač je uvidel, da tak način življena ne pelje nikamor..zažiral je vso družino za denar (sposojal si je), non stop nekoga napadal, v ljudeh je iskal samo slabe lastnosti…v mirnem stanju pa je bil kot nedolžna ovčka – ljubeč, celo preskrben itd…uglavnem odločil se je in čez 14 dni je bil že na avionu za madrid…po 1 mesecu smo se slišali prvič…že smo dobili občutek, da je tam zaradi nas in ne zaradi sebe…kako nas pogreša, da so tam sami čudaki, da imajo nekateri aids in da ga ponižujejo (kao..to je imel pač v glavi)..mentor nam je razložu da so pač to psihične krize ki se pojavijo na vsakih nekaj mesecev in da so takrat nemogoči…
bratu je bilo “ukazano” da dokler ne mine leto dni, naj sploh ne razmišlja o odhodu domov…in od tega nismo odstopili…hja…vsi doma smo se trudili, da bi prišel v čisto drugačno okolje, mu pošiljali najlepša pisma, ga bodrili in tolažili…zaman…
on je pač odšteval dneve, da mine tisto leto…že prej se je čutilo dobesedno izsiljevanje, da on bo šel sam od tam, če mu ne pošljemo letalnice itd itd…kaj češ, po 1 letu se je vrnil…drugače na njem je bilo samo to, da je začel še lagati dobesedno samemu sebi…npr: “lah mi ponujajo kilo horsa pa me ne bo zamikal..” za družbo ima pa same hudeee narkomane..ves je blesav…skratka še hujši kot prej…zdaj je prepameten ratal za vse nas…
Fora pri vsem tem pa je, da (sorry če bom grdo rekla) imajo odvisniki od droge in tudi nasploh tako sprane možgane, da ne razmišljajo razsodno…narišejo si neko sliko, ki ne obstaja in to bo tko..če si bo on zabil v glavo da ga kao noben ne mara ima ON prav in ti ne, ki mu govoriš da ga imaš rad….
moj nasvet je, naj zdrži v komuni čim dalj časa…ko bodo mentorji rekli, da je pripravljen na odhod, naj pride domov…ko se bo vrnil, mu priskrbite dobrega psihiatra…pa tut družinske terapije nebi ble švoh…sicer je pa ponavadi tko – kakor se odloči vsak sam…če se bo hotel še naprej drogirat mu noben tega ne bo mogu preprečt…
upam da nism preveč dolgovezla…vso srečo vam želim…tut tistim k se prepoznate v taki zgodbi..
LP

To nič ne stane, imeti mora samo pasoš, kar je stroškov, je avionska karta do tam..ostalo je zastonj, tam delajo in se preživljajo.

Tudi moj brat si je na začetku izmišljal raznorazne zgodbice po telefonu, da kok je vse bad, tekel je za vodilnim in mu grozil, naj mu da telefon, da pokliče mami, da mu bo poslala denar za avionsko karto..grozno je blo, kriza pač. Ko je dal najhujše čez, se je začel prilagajat in videl, da sploh ni nič groznega in da je pravzaprav super tam. Zdj je tm 2 leti in pol in zaenkrat nič ne razmišlja o vrnitvi domov, naslednje leto verjetno pride na obisk, to leto pa smo bili mi pri njem.

Skratka, vsakemu priporočam to komuno, res pa je, da ne pomaga vsakemu ista stvar, oz. isti način zdravljenja.

LP

//Skratka, vsakemu priporočam to komuno, res pa je, da ne pomaga vsakemu ista stvar, oz. isti način zdravljenja.//

Aha, počaki da vam pride verski fanatik na obisk….

smo bli mi pr njemu in ni verski fanatik..začel je verjet, ampak nič ne pretirava, sploh ni govoril o tem.

Ali je res možno v to komuno v Španijo prit samo z osebno izkaznico? Tako mi je rekel predstavnik oz. njihov prostovoljec iz Lj.

Ja, res je..rabiš pasoš ali osebno izkaznico in pa avionsko karto do tja..to je vse. No, pa kaj za oblečt naj ima.

Urša,
hvala za odgovor. Malo še vseeno dvomim, da ga bodo na Brniku kar tako spustili na avion? Kaj pa v Barceloni na letališču? Se opravičujem, če gnjavim….Veste morda tudi odgovor na to?
mama

Urša,
sedaj vidim, da je zgoraj zelo lep prispevek o retu in sicer Vaš. Veste sem bolj novinec na teh forumih…Zanima me še tole; kako daleč iz Barcelone je še treba iti, ker je g. Simon povedal, da ga pridejo čakat na letališče. Kaj razen oblek naj še vzeme s seboj? Za os. higjeno in take stvari… Vsaka informacija bo dobrodošla. Saj nisem nič panična, samo zanima me, ker se v Mariboru bolj malo ve o tem centru. Vsi bolj poznajo Don Pierino-ta. Vidim pa te fante tudi pri nas, ko zbirajo prostovoljne podpise in prispevke proti drogi.
Urša lepo Vas pozdravljam in če mi lahko čimprej odgovorite, ker bi sin konec tedna že lahko odšel. Vas mogoče lahko pokličem? Moj tel. je 031 203 590.
Hvala in lp še enkrat.

New Report

Close