zanima me, kaj naj storim s psom, ki do sedaj z njim ni bilo težav, da mi v enem tednu napade domačega otroka, ki mu je hotel vzeti kost ter ki napade otroka na obisku, ki ga pes ni poznal,

očitno je pes agresiven, da napada otroke ni prav, res pa je, da v obeh primerih odraslih ni bilo zraven.

naj ga damo uspavati, ker je očitno nevaren za otroke, ga morda kastrirati, da ne bo toliko agresiven, to, da mora biti odrasel vedno zraven vem, pa se zgodi, da skočiš v hišo kaj iskat (zato ne rabim pridgarjev).

pa se to zgodi ravno meni, ki sem vedno govorila, da noben pes ni nikoli 100{04cafd300e351bb1d9a83f892db1e3554c9d84ea116c03e72cda9c700c854465}.

a ni tko da če psa kastriraš da je še bol agresivn?

Po kakšni logiki?

Kastracija se bojim, da nima zveze z agresivnostjo.
Koliko je star pes? Je bolan? Se tudi sicer drugače obnaša? Je šolan? Velikokrat psi postanejo agresivni zaradi bolečin (se pravi bolezni). Pri našem je bilo tako in mu nismo mogli več pomagati (tumor).

Poskusi vprašanje postaviti še na forumu Domače živali (če še nisi).

Glede na to, da od odraslih nikogar ni zraven – ste prepričani, da veste, kaj se je zares zgodilo v obeh primerih in na kaj točno naj bi pes agresivno odreagiral?

Kako je sicer vaš pes glede jemanja hrane, glede na to da mu je v prvem primeru otrok iz gobca jemal kost? Sicer s tem ni nobenih problemov?

Je pes sicer šolan? Kako je z zdravjem? Ke možno, da ga kaj boli in zato popadljiva reakcija?

Kastracija ne bo rešila agresivnosti, če je ta res prisotna, to lahko reši samo dosledna vzgoja. Na vašem mestu bi čimprej stopila v kontakt z dobrim kinologom/kinologinjo ali kar strokovnjakom za pasje vedenje, npr. dr. Stariho Pipan, da ugotovite, kje je srž vaše težave in se je primerno lotite.

Pes je praviloma agresivnejši, ko je pod vplivom spolnih hormonov, zato bi kastracija lahko pomagala. Seveda je lahko težava tudi zaradi kakih zdravstvenih problemov, bolečin, najverjetneje pa slaba izkušnja psa z otrokom (katerimkoli).
Povej kaj več, koliko je kuža star? Ste ga dobili kot mladička?
Vsekakor mora biti pes pod nadzorom in ne v bližini otrok, dokler se problem ne reši.
Pasji psihologi napad na človeka ob hrani praviloma označijo za hudo vedenjsko motnjo, ki se je ne da odpraviti in na žalost so taki psi običajno uspavani.

To, kar sem govorila o kastraciji, je iz lastne izkušnje: pes svakinje je bil izredno napadalen do otrok, renčal nanje in kazal zobe. Od kastracije dalje se to ne pojavlja več, a vseeno ni nikoli sam, kadar so otroci v bližini – oziroma obratno, otroci niso nikoli sami z njim.

No, no. Preden začnemo z vsemi mogočimi teorijami o “agresivnem” psu, ki ga je treba takoj dat pod injekcijo, je treba najprej ugotovit, koliko avtorica teme sploh ve o pasji psihologiji in pasji vzgoji glede na dejstvo, da je pes kardelna žival in potrebuje hierahične vzorce.

Agresijo pri psih povzročajo pretekle travme (zlasti pri tistih, pri katerih preteklosti ne poznamo, recimo najdenčkih), bolezen in seveda nedosledna vzgoja, kjer človeški prebivalci hiše psu ali enostavno pustijo, da se začne povzpenjati po hierarhični lestvici, ali pa z njim grdo delajo (predvsem otroci). Upam si trdit, da je pri lastniških psih, ki nimajo nepojasnjene zgodovine, v veliki meri problem ravno v tem zadnjem.

Glede na to, da avtorica teme že v prvem postu omenja možnost uspavanja, se bojim, da se ne bo nihče lotil zahtevne in dolgotrajne prevzgoje psa – če je seveda šlo za pravo agresijo in ne le obrambo (kar je možno, ker ni bil ob napadu nihče prisoten in pravzaprav ne vejo, kaj se je zgodilo).
Se pa vsi strinjamo, da bi morali vedeti več o psu, preden izražamo svoje mnenje.
Mene je zmotil že zadnji stavek, da psu nikoli ne moreš 100 {04cafd300e351bb1d9a83f892db1e3554c9d84ea116c03e72cda9c700c854465} zaupati.
Jaz mu. Svojemu.

BTW: Janis, dobro napisano naivnici, ki bi šla živet k tašči in tastu.

Mene za zaćetek predvsem to zanima: ali so lahko res prepričani, da je šlo za agresiven napad psa brez razloga, glede na to da nikogar ni bilo zraven?

Evo, še en tipičen primer človeške neumnosti, zaradi katere bo nedolžen pes ob življenje. Nevarni za otroke ste takšni debilni in malomarni starši, ne pa psi.
Prvo kot prvo – otrok se ne puščah samih z živaljo. Ker so ali premali in počnejo s psom neumnosti ali pa so nevzgojeni in psa namerno dražijo. Ko pa v obrambi ugrizne, je pa seveda on kriv.

Če se pes brani, ne pomeni, da je agresiven. In “agresiven” je postal šele takrat, ko odraslih ni bilo zraven, zanimivo, kajne?
Pes ni igrača.

Mi imamo dva psa in oba sta že zarenčala na otroka (ne na mojega), ki je bil do njiju grob – ga je brcnil, udaril, pocukal za rep … Pa nam ni prišlo na pamet, da bi ju dali zato uspavati, halo?? Otrokom sem (namesto njihovih primitivnih staršev, ki se jim zdi smešno, če otrok žival maltretira) razložila, da se to ne počne, ne do ljudi, ne do živali. Kadar smo že dobili takšne obiske, smo psa za tisti čas zaprli v drugo sobo.
Sedaj sta že starčka, 15 in 16 let in to je bil edini primer, da sta kdaj na koga zarenčala. Bolj prijazne pse že težko srečaš 🙂

Ugriz psa , oprosti toda najraje bi tebe dala na inekcijo in to takoj. Deluješ mi nešolano , pravzaprav mičkeno nepametna in kot taka , verjamem da ne moreš in znaš vzgojiti lastnega kužka. Ga ne poznaš in ne živiš z njim ? ko bo tebe udaril kdo , se boš malce razjezila , ga bo nato potrebno ubit brez predhodnega info ?
Ubogi pes , ki si sam ne more poiskat lastnika !

punce, mogoče bi dovolile osebi ki je odprla temo, da pove malo več informacij preden zčnete zagovarjati KATREROKOLI stran?

sicer pa, jaz menim, da je pasja narava le pasja narava in nagon, tako tudi jaz našima psoma ne zaupam 100{04cafd300e351bb1d9a83f892db1e3554c9d84ea116c03e72cda9c700c854465}. 99{04cafd300e351bb1d9a83f892db1e3554c9d84ea116c03e72cda9c700c854465} ja, čisto pa ne.

Jemanje kosti iz gobca psu je zadeva, ki jo pes dopusti samo in izključno tistemu, ki je hierarhično nad njim. Gre za drugo kot jemanje npr. briketov iz pasje sklede. Večina psov ne bi imela nič proti, če bi mu otrok šaril po skledi z briketi, če pa mu zgrabi kost, ki diši po živali (za razliko od industrijskih briketov), gre za čisto drugo zgodbo.

Psi si pustijo vzeti kost iz gobca samo in izključno nekomu, za katerega menijo, da je hierarhično nad njimi in ima torej pravico to narediti. Velikokrat si mora nov otrok pri hiši ali malček šele izboriti svoj hierarhični položaj in to se dela postopoma in sistematično. To, kar počnejo ljudje, da pustijo otroka in psa, da se zmenita med seboj, je popolnoma in v osnovi zgrešeno. Ljudje, ki pojma nimajo o pasji psihologiji, o njegovem doživljanju okolja, imajo pse. In to je popolnoma napačno. Pes potem ogrize otroka, kar je popolnoma v skladu z njegovim doživljanjem in je po pasji psihologiji popolnoma pravilna reakcija, psa pa seveda uspavajo, v bistvu pa so krivi lastniki, ki so si omislili psa, čeprav ničesar ne vedo o njem.

Tvoj pes je ravnal v skladu s svojo pasjo naravo. Otrok, ki ga ima pes za hierarhično manjvrednega (očitno se niste potrudili, da bi otroka poučili, da mora doseči stopnjo, ko ga bo pes imel za večvrednega od sebe), je psu odvzel nekaj, kar po pasji logiki lahko pripada samo članu krdela, ki je nad njim samim. Normalen odziv psa na to, da mu hoče hierarhično manjvredni član odvzeti posladek, je seveda ugriz, kar v pasjem jeziku pomeni “prste stran, tole je moje”.

Kakšna injekcija!! Knjižnico potrebujete, kjer si čimprej izposodi kakšno dobro knjigo o pasji naravi, in šolo za pse. Otroke pa je treba naučiti, kako pristopati psu, kako mu ukazovati ter vztrajati, da pes opravi določene zadeve, ki mu jih otrok naloži (sedi, prostor, poleg, pes gre ven vedno za otrokom itd.). Če pa je otrok še premajhen, pa je NUJNO POTREBNO biti ob njem, ko je s psom ter ga učiti, česa ne sme početi, ko je z njim. Recimo jemati mu kost iz gobca nikakor ne smete dopustiti.

In še: pes nikoli, ampak res nikoli (razen v primerih hudih bolezni) ne napade “kar iznenada” in “brez razloga”. Ravno pes je bitje, ki vedno napade z razlogom. Da ga pa veliko nepoučenih ljudi ne pozna, je pa seveda res.

Pozdravljena,

nisi napisala niti, koliko je pes star, velik, koliko je star otrok, niti, ali je pes na ketni ali živi v stanovanju z vami, da bi ti lahko dala kakšen praktičen nasvet.

PRVO PRAVILO je, da nikoli ne puščaj otroka samega s psom. Pes ne bo ugriznil, ko bo šel mimo otroka, otrok pa lahko brcne psa, ko gre ta mimo. To je samo primer! Ne govorim, da se je to zgodilo.

Hočem povedati, da so otroci bolj nepredvidljivi kot psi!

Če je pes v stanovanju, mu morate dati možnost, da se otroku umakne, sploh če imate otroke stare do 3 leta. Sicer je otroka ves čas učiti, da mora biti do psa spoštljiv in nežen, vendar pa so motorično otroci še precej nespretni in imajo zelo malo izkušenj, da bi lahko precenili, rec. da prst v očesu boli, težko razberejo tudi govorico pasjega telesa (ušesa nazaj, naježena dlaka, režeč gobec) Torej opozorilo: pusti me pri miru.

Če je otrok psu vzel kost, vi pa psa niste učili, da mu lahko vzamete prav vse, potem sploh ni čudno, da je šavsnil. In sploh, od kje ideja otroku, da mu je kost vzel? Ali ga niste učili starega pregovora: Še pes ima rad pri jedi mir? Če psa učite, da mora dovoliti prav vse, potem bi morali biti v tako kočljivi situaciji, kot je glodanje kosti, zraven!

Predlagam, da se posvetujete s strokovnjakom. Psa se da učiti celo življenje. Včasih je dovolj le, da psu omogočiš umik. Mi smo naprimer imeli pregrado med dvema prostoroma, ki smo jo odrasli lahko prestopili, pes preskočil, otrok, ki se je plazil in kasneje komaj shodil pa ni mogel čez.

Pes je zelo veliko preživel za ogrado, ko je bil otrok aktiven. In nisem mu jaz rekla, da mora tja, umaknil se je sam!

Ta trik in še nekaj uporabnih, mi je povedal g. Martin Simončič, ki ima pasjo šolo Gaja v Ljubljani na eni samo posvetovalni uri. Potem smo se tega, kar je povedal in pokazal držali in mirno preživili najbolj zgodnje otroštvo našega naraščaja.

Razmisli tudi, kakšen vzgojni moment bo imel otrok, če boste psa kar evtanizirali? Torej, pes bo prevzel vso krivdo in plačal z življenjem, otrok pa bo razbremenjen vsega in dovoljeno mu je vse. Menim, da to ni dobro!

Včasih je potrebno bore malo, da se stanje popolnoma spremeni. Iskreno svetujem pogovor s preizkušenim pasjim behavioristom. Zdaj imate v teh odgovorih že dva konkretna strokovnjaka.

Pa še to! Kolikor mi je znano, je zdravega psa protizakonito evtanizirati.

To je res, ampak če prijavijo ugriza otrok, bo pes lahko evtanaziran kot nevaren pes. Tam ne debatirajo o tem, ali je pes po svoji pasji logiki upravičeno ugriznil ali ne ter ali je bil kriv lastnik s svojo napačno vzgojo. Apriori je kriv pes, ker je grizel in konec.

od naših bivših sosedov sin je rinil prst v oko psa. To je delal dokler ga ni lapnil za roko. Prav je tako, ker ga starši niso naučili,da se to psu ne dela pa četudi je otrok star 2 leti.

se strinjam z vsem o hierarhiji itd a z tem, da pes brez razloga ne napade pa ne-to ne moreš tako reči.kaj je razlog za psa da napade je lahko čisto banaln razlog za človeka. v tem primeru – kost iz gobca – ja itak da je ugriznil, ampak mnogo je primerov, kjer pes iz človekove strani ni bil iizvan, pa je useeno napadel. banaln razlog je lahko že frfotanje majice v vetru.
tudi če otrok si izbori mesto v hierarhiji, ni nikjer zagotovila, da pes ne bo otel biti enkrat nad njim. tudi v krdelu volkov oz divjih psdov le-ti med sabo načeloma ves čas tekmujejo oz morajo imeti tisti zgoraj ves čas ramont nad ostalimi…

Meni vse skupaj smrdi po tem, da se želijo psa znebiti in iščejo “dobre” razloge za to.

Saj ne govorim za razloge s strani človeka, ki ne pozna pasje narave.:)) PES ima vedno dober razlog za napad. Da pa človek lahko te razloge sploh ne razume ali se mu zdijo banalni, je pa res. Ampak za to ni kriv pes, pač pa človek, ki se ni poučil o tem, na kakšen način pes razmišlja in deluje. Če se mu o tem ne ljubi razmišljati – zelo enostavno – naj nima psa.

Čisto možno, da človek ni direktno izzival psa, ta pa je vseeno napadel. Toda to ne pomeni, da je napadel brez razloga. Prestrašeni pes, ki ga gospodar pretepa s palico, lahko napade naključnega sprehajalca, ki hodi s pohodno palico v roki proti psu. Sprehajalec bo prepričan, da je pes napadel brez veze, s pasjega stališča pa je pes napadel zato, da bi se ubranil pred tepežem. Ne pravim, da je razlog za napad psa vedno izzivanje človeka, daleč od tega. Hočem reči, da ima pes vedno razlog za napad. Ne napade kar “brez veze”.

Seveda, saj zato pa je ves čas treba delati na vzgoji. Saj je tudi otroka treba ves čas vzgajati in prav tako kot otrok, tudi pes preizkuša meje. Treba je pač biti vztrajen. Nič ni enkrat za vselej dano. Vendar če se otrok dosledno drži navodil, kako delati s psom, če se nauči vztrajati pri zahtevah do psa, ne bo nevarnosti zanj, da bi ga pes napadel. Pes sam tudi želi vedeti, kam spada. Pes, ki ve, kam spada, in ki je vzgajan s potrpežljivostjo in naklonjenostjo, je zadovoljen pes in ne bo imel potrebe po zahtevi po višjem statusu. Psi, ki nikoli ne vedo, kako je z njimi in ki jim ljudje ne dajejo jasnih navodil in pokažejo jasnih meja, so tisti, ki vedno znova poskušajo splezati višje na hierarhični lestvici. Pes, ki točno ve, kam spada in ki ga vsi člani družine tretirajo enako, nima te želje. Osnovne potrebe po hrani, vodi, zatočišču in pripadnosti ima zadovoljene, hkrati pa dobiva jasne znake, kam spada, zato ne čuti želje, da bi se povzpenjal višje.

Ampak kakorkoli obrnemo, pes ne sme biti brez nadzora, pes in otrok pa tudi ne smeta biti skupaj brez nadzora.

No, ko je otrok zadosti star in ima znanja iz vzgoje psa, ga lahko komot pustimo samega z domačim psom. Malčkov in psov pa se seveda ne pušča samih.

Ok, saj lahko zdaj filizofirate in moralizirate, ampak kaj dosti s tem ne boste pomagale lastnikom psa.

Ko sem še enkrat brala naslovni post, sem prišla nekako do sklepanja, da je pes zunanji. Ne da pa se sklepati, ali je pes na ketni, prost na ograjenem dvorišču ali pesjaku.

Prva preventiva je, da se psa zapre v pesjak, takrat ko odraslega ni zraven. Tako se ognemo nepredvidljivim dogodkom kot je napad na obisk, otroka, poštarja ipd.

Tu je seveda jasno, da je pes čuvaj in je branil teritorij (napad na otroka obiskovalca) svojega krdela,če se pa pogovarjamo o hirarhiji, je jasno tudi, da čuti, da je na lestvici nad otroci.

Ampak, to nič ne pomaga razlagati, če ne vemo, kako to rešiti in pomagati lastniku, da psa nauči, da ne sme napasti in gristi.

Posvet s strokovnjakom zelo učinkovito pomaga, pomaga pa tudi vzgoja otrok/a!

Vedeti moramo, kako ravnati, da nas bo pes razumel in ubogal. To pa lahko naredi samo tisti, ki bo imel več informacij.

Prijemi so zagotovo tudi drugačni, če gre za psa v velikosti nem. ovčarja ali več ali za psa, ki je manjše velikosti in moči. Fajn je tudi vedeti, kakšne gene nosti pes. Če ima v svoji genski zasnovi preddispozicijo ostre pasme bo zagotovo drugače kot če ima v sebi miroljubne gene.

Skratka, pri nasvetu, ki bi res pomagal, je treba imeti bistveno več informacij in treba je videti psa, kako se vede in kako se vede do psa njegov lastnik. Potem lahko pade koristen nasvet. Zato je vsako razglabljanje o naravi divjih psov, volkov ipd brez veze. Lastnik potrebuje praktična navodila.

Edini praktičen nasvet v tem trenutku je: Poiščite dobrega strokovnjaka, posvetujte se z njim, potem pa dosledno izvajajte to, kar vam je povedal/naučil.

Se strinjam, toda to je nasvet za nekoga, ki se je pripravljen s psom resnično ukvarjati in ki je pripravljen tudi v ta namen prispevati nekaj denarja. Da pri avtorici ni tako, sklepam po njenem dosedanjem ukvarjanju s psom, ki očitno ni na nivoju vestnega psičarja. Avtorica si očitno želi hitrih in učinkovitih rešitev, ne pa dolgotrajnih, ki zahtevajo čas, preživet s psom, in denar.

Predvidevam, da je pes zunanji, da imajo lastniki filozofijo, da bi pes pač moral biti popolnoma neagresiven in zanesljiv ne da bi lastniki za to karkoli naredili. No, morda bi ga dali kastrirat, to je pa tudi vse. Pripravljenosti, da bi vložili veliko časa v pasjo vzgojo, roko na srce, tukaj ne zaznam.

Tudi moj nasvet, kjer gre samo za vložen čas in trud, ne pa tudi za denar (poučitev o pasji naravi in vzgoji psa iz knjig) je s tega gledišča najbrž brca v temo. Lastnikom se itak ne bo dalo ukvarjati s psom na tej ravni.

Kakšen bi bil torej nasvet za osebe, ki bi rade hitre in učinkovite rešitve? Kastracija bi rešila zgolj morebitno agresivnost psa do drugih psov ter pasjo dominacijo nad drugimi psi, nemirnost psa itd. Dvomim pa, da bi kaj vplivala na domačo sceno in na odnos z otroki. Evtanazija je z moralnega stališča nesprejemljiv nasvet. Oddati ga najbrž ne bodo uspeli. Kaj torej? Psa naj imajo vedno pod kontrolo oz. naj prepovedo otrokom, da se dotikajo pasje hrane in naj pustijo psa pri miru, ko je. Ko pridejo najavljeni obiski, naj psa zaprejo v pesjak in ne dovolijo otrokom, da ga dražijo. Edino, kar lahko v takem primeru svetuješ.

pes je pes, otrok pa otrok.
Jaz bi ga definitivno uspavala, dileme tukaj ni.

Avša avšasta, tebi bi bilo potrebno dati injekcijo. Morda takšno, ki nevednim ljudem opere možgane in jim vlije kanček zdrave pameti. Ja, sem groba in oprosti za to, ampak me tako razp…. takšni ljudje. Omislijo si psa, ga ne vzgajajo, ko pa pride do česa podobnega, pa takoj hop injekcija. Adijo pamet, res.
P.S. Ne da se mi na dolgo in široko razpredati, v vsem se strinjam s Frco, ki je odlično napisala tisto, kar bi ti kot lastnica psa že zdavnaj morala vedeti!!!!!