Postonjska jama in Predjamski grad-vprašanje
ogled je voden, v večih jezikih, tako da je sigurno tudi v angleščini. Je že grad zelo lep, na ful zanimivem kraju. Noter vidiš prostore, izveš zakaj se kaj uporabljalo, kje je Erazem umrl…pozvoniš z zvoncem, vidiš lepo okolico-razgled je lep. Ogledate si tudi najstarejši del grada (ne me vprašat iz katerega stoletja…).
Skratka lepo in zanimivo …..vsaj meni in naši familiji.
Evo mi smo bili z dvoletnikom, a mi je malo žal. Šli smo zaradi petetne hčerke, ki si je želela vdeti eno podzemno jamo. Najprej je bila sina malo strah na vlakcu, tudi zeblo ga je, ker je precej pihalo. Smo ga sicer precej oblekli, imel je kapo, a vseeno. potem je bil problem, ker je hotel hoditi sam, obiskovalcev je bilo veliko, precej prepadov za ograjami, tako da se je skoz nekaj trmal, ko so bili postanki (ko je vodička razlagala) je bil precej nemiren. Saj je bilo za zdržat, samo jaz in sin nisva imela od obiska jame kaj veliko. če bi šli še 1x, bi jaz s sinom počakala zunaj, mož pa bi šel s hčerko v jamo.
No, jaz s tako malim otrokom ne bi šla. Smo bili nedavno in je bilo par takih malčkov in so bili zelo bogi. Jokali, sitni, premraženi, naveličani. Na vlaku ne piha malo, ampak zelo. Temperatura v jami je konstantnih 8 stopinj, kar se mogoče ne zdi hudo, ampak po eni uri je zeblo še mene, pa ne bi malčka. In potem nazaj ven spet piha. V jami so bili še mlajši otroci in smo se vsi spraševali, kje imajo starši pamet in kaj imajo otroci od tega.
Če že, obvezno bunda ali kombinezon. Da od ogleda itak nič nima, ker vodiča ne razume in ne ve, kaj jama sploh je, mi pa ni treba razlagat. Je zoprno, ko hočeš uživati v ogledu, pa ti otroci cvilijo zraven. Ne moreš ga namreč na sredi poti odpeljati ven, ko ima dovolj. Skratka, odsvetujem še za kakšno leto.
Bunda in kombinezon???? Popoldan smo bili v jami s 6 letnikom in 19 mesečnikom, pa ne vem nič o kakih bundah in kombinezonih, no. Se je pa treba vlagi primerno obut in oblečt, naš je imel toplejše podložene hlače in dokolenke, pa flis in anorak, podobno večji. Malo je hodil, malo se je nesel v ruzaku, malo za vratom. Če bi bil mlajši sam, ga sigurno ne bi vlekla v jamo, ker pa smo to obljubljali 6 letniku že lep čas in nam je za praznike zbolel ati, sem pač peljala oba sama. Malemu so bili svetleči kapniki ful zanimivi, na vlakcu se je sprva bal, nato ni hotel dol, da bi pa kaj odnesel od ogleda jame, si ne delam utvar. ČE torej imaš možnost ogled preložit za kako leto ali dve, ga raje preloži, to res ni nekaj, ka rbi bilo pisano na kožo 2-letniku, še 3-letniku komaj. Se pa preživi z malo domišljije, naš kakega posebnega šundra ni gnal, sem pa ob razlagah ostala bolj zadaj, ker je ves čas “čebljal” po svoje, da ne bi drugih motil. Je sin potem vodiča vprašal, kar ga je zanimalo.
Predjamski grad smo izpustili.