»Zdravniki v ambulanti družinske medicine se prvi srečamo z bolniki z limfomom, zato je zelo pomembno, da smo na znake te bolezni pozorni, čeprav so zelo neznačilni. V zadnjem letu sem v svoji praksi naletela na štiri primere, pri katerih sem posumila, da gre za limfom. Sum je bil potrjen pri treh bolnikih,» je na tiskovni konferenci, ki jo je organiziralo Društvo bolnikov z limfomom povedala mag.Nena Kopčavar-Guček, dr.med., specialistka družinske medicine. V petek, 15. septembra je namreč svetovni dan ozaveščanja o limfomu. Društvo je ob tej priložnosti organiziralo dobrodelni tek, ki bo v soboto, 16. septembra s startom ob 10. uri v Tivoliju (na območju med halo Tivoli in Jakopičevim drevoredom).

Doc.dr. Branko Zakotnik, dr.med. z Onkološkega inštituta pa je spregovoril o zdravljenju bolnikov z limfomom in o tem, kako nujno bi v Sloveniji potrebovali napravo PET (pozitronsko emisijsko tomografijo), s katero bi po končanem zdravljenju lahko videli, ali ima bolnik v sebi še delujočo bolezen (temu pravijo ostanki) ali ne. Če je bolezen še aktivna, namreč z zelo natančnim obsevanjem uničijo maligne celice. Do zdaj so naši bolniki hodili na to preiskavo v Celovec. Dr. Zakotnik je povedal, da so ravno te dni dobili sporočilo, da v Celovcu slovenskih bolnikov ne morejo več sprejemati, ker je njihova naprava preobremenjena. To pa pomeni, da bodo morali najti najprej novo medicinsko ustanovo nekje v bližini, kjer to napravo imajo, da bodo bolnike pošiljali tja. Do tedaj, ko bomo tudi v Sloveniji dobili omenjeno napravo.

Prim.dr. Jože Pretnar, dr.med. s Hematološke klinike v Kliničnem centru, kjer se prav tako zdravijo bolniki z limfomom, pa je spregovoril o zdravljenju s presajanjem kostnega mozga. » Bolniki z limfomom so drugi na seznamu tistih, ki jih zdravimo s presaditvijo matičnih celic kostnega mozga. Ker število bolnikov s to boleznijo neprestano narašča, Klinični center pa je bil zgrajen glede na potrebe iz leta 1970, zdravimo bolnike v povsem neustreznih razmerah,« je povedal dr.Pretnar. Klinika nima na poseben način izoliranih sob, kjer bi bili bolniki zaščiteni pred možnimi okužbami. Ti bolniki so namreč posebej občutljivi, ker je v času zdravljenja njihov imunski sistem močno oslabljen. Okužbe zaradi tega pa zdravljenje velikokrat precej zavlečejo in tudi podražijo, je povedal dr.Pretnar. Z opozorili o nevzdržnih razmerah so že pred meseci začeli v Društvu bolnikov s krvnimi boleznimi, zdaj pa se jim pridružuje tudi Društvo bolnikov z lifomom. V Kliničnem centru bi potrebovali najmanj 20 enoposteljnih sob, v katerih bi zagotovili tem bolnikom najprimernejšo oskrbo.

Blaž Kondža, predsednik Društva bolnikov z limfomom, pa je povedal, da je Društvo s pomočjo podjetja Ad Acta bolnikom na Onkološkem inštitutu podarilo računalnik. Bolniki imajo tako na OI računalniški kotiček, kjer lahko deskajo po internetu. Dr.Branko Zakotnik je povedal, da je kotiček od prvega trenutka delovanja stalno v uporabi in se je Društvu za darilo zahvalil.