Čustvena inteligenca, komunikacija in odnosi

Odgovarjajo: Boštjan Topovšek, Core Energetics telesni psihoterapevt, Mojster Coach Nevrolingvističnega programiranja

Panični napad pred sedmimi mes.

Default avatar

mony86

Spoštovani.

Imam vprašanje...

Stara sem 23 let. Lansko leto v začetku oktobra sem bila na operaciji kolena.Moja sanjska služba je delo v policiji in že vseskozi delam na tem, da bi uspela priti na usposabljanje, vendar sem si na koncu srednje šole poškodovala koleno in zavleklo se je vse do lanskega leta, ko sem končno prišla na vrsto za operacijo.Teden pred operacijo me je spremljalo precej stresnih situacij in poeg vsega še ta, kar naprej sem razmišljala, da če operacija ne uspe, nimam šans pri policiji. Tudi pri fantu nisem imela prave podpore, kar naprej mi je govoril o svojih kolegih in njihovih neuspešnih operacijah kolena...nobene vzpodbudne besede. Tako da sem še dva dni pred operacijo razmišljala naj grem ali ne, zraven me je spremljal močan zobobol, uredit sem morala plačilo šolnine(faks) in vpis v šolo, uredit zdravstveno zavarovanje,opravit pri svojem zdravniku vse kar je potrebno pred operacijo skratka vse je bilo vezano na čas od zadnjega septembra do začetka oktobra, kjer je potrebno vse to uredit. Časa sem imela samo petek in pon, ker je vmes bil vikend.
Saj sem vse lepo in prav uredila, vendar v torek, ko sem prišla pop v bolnico in bi si lahko oddahnila, me je začelo v prsih tiščat, težo sem dihala itd...vsi znaki začetka paničnega napada, naslednji dan operacija, v četrtek sem bila že doma. Operacija je super uspela, vendar med vikendom sem doživela panični napad enega čez dan in drugega ponoči, prvo kar mi je padlo na misel, sem se ustrašila, da je nekaj fejst narobe z mano. Drug dan sem odšla k zdravniku, poslala me je v bolnico...tam so me takoj pogruntali in me poslali k psihiatru, ki mi je predpisal Plisil. Le tega sem jemala mesec dni, ker sem kar hitro prešla nazaj v moje normalno stanje, tudi osebna zdravnica mi je priporočala, da če se boljše počutim, da jih ne potrebujem več...
To res ni v moji navadi, da bi me zagrabila taka panika, sem drugače ornk flegmatik, to lahko potrdi vsak, ki me pozna, vendar želja tega poklica in možnost neuspešne operacije, me je popolnoma vrglo iz tira+ostale stresne situacije.

No kar me zanima...Zdaj sem v postopku za policistko, opravila sem že fizični in psihični test, oba uspešno, včeraj sem dobila vabilo na zdravniški pregled. In me zelo skrbi, da se mi bo ravno pri tem postavila blokada(zapisano v kartoteki), in me zaradi tega ne bodo spustili na zdravniškem. Na njihovi strani je poleg vseh omenjenih lastnosti, ki jih mora imeti policist omenjena tudi odsotnost psihosomatske simptomatike...nevem točno kaj si naj pod tem predstavljam, jaz mislim da to velja za tiste, ki so skozi pod vplivom antidepresivov ali pa je že ta en napad oz 2, bil usoden za mene??
Zanima me kako vi psihiatri in zdravniki gledate na to...zdaj se počutim odlično, od takrat ko sem nehala z antidepresivi, ni me strah ničesar, niti se ne bojim, da bi lahko ponovno doživela takšen napad, ker panika res ni tipična zame in se mi zdi da bi to lahko v tisti situaciji doživelo vsakega. Skratka sem v popolnoma istem stanju kot pred napadom.
Ali mi lahko morda rečejo, da še ni minilo dovolj časa in me zato ne sprejmejo? In pa ali lahko moja osebna zdravnica napiše kakšno mnenje, katero bi malce omililo to zadevo?

Za odgovor se Vam že vnaprej zahvaljujem,

lep dan,

Monika
Default avatar

MiaB

Draga Monika, iz vašega opisa sem tudi sama zaključila, da si te službe močno želite. Včasih zaradi močne želje tudi sami sebe spravljamo v stisko in napetosti, saj razmišljamo, če nam to ne uspe, potem bo konec sveta (oziroma sploh ne vem, kaj bom počela v življenju itn.). To pomeni, da lahko sami sebe pripeljemo v notranje stanje, kjer vse brbota in se "nabira", potem pa izbruhne. V vašem primeru se je sočasno dogajal tudi operacija s kolenom. Žalosti me, da vam je vaš partner v tem času govoril samo o operacijah njegovih prijateljev, ki niso uspele (nekateri posamezniki imajo to strategijo, da nas želijo "postaviti na realna tla", kar pomeni, da tega ne počnejo, ker bi bili nesramni ali v nas ne bi verjeli, ampak je to samo njihov način, kako rešujejo lastno notranjo stisko in napetost).
Panični napadi se prenehajo, ko znamo notranjo stisko reševati tako, da se izognemo procesu, ko se stvari nabirajo (tj. nekje notri brbotajo in samo vprašanje časa je, kdaj bo eksplodiralo). To notranjo trdnost lahko pridobite z učinkovitim upravljanjem stresa in stresnih situacij. Svetujem vem, da se odločite za kakšen avtogeni trening, sočasno pa uživate tudi Dominor. Tako se boste naučili mirneje sprejemati napore in stiske, ki jih bo (vsaj tako si predstavljam) v času vašega urjenja veliko. Vaša odločitev, da prenehate z uživanjem AD se mi, glede na to, kako ste okrevali, zdi na mestu. Zdaj pa morate poskrbeti zase: to pomeni, da se morate naučiti, kako lahko s stresnimi situacijami na dolgi rok upravljate (odločite se za naravno podporo in ne zdravila). Drugače bo vaše telo spet našlo način, kako bo samo sprostilo te napetosti: lahko da bo to spet panični napad. To je namreč bistvo psihosomatike, ki jo omenjate: pojav določenih simptomov kot posledica preteklih in trenutnih čustvenih težav (npr. pretiran strah). Pri vas gre za panični napad, pri drugih gre lahko za hude glavobole, pri tretjih spet za prebavne motnje.
Zanima me, kaj natančno imate napisano v vaši kartoteki (omenili ste blokado)? Ker ne vem, kako potekajo selekcijski postopki, vam ne morem povedati, koliko bodo na to vašo preteklo (vendar bodite pozorni, saj se lahko samo zdi, da je pretekla) težavo pozorni. Morda bo potrebno dodatno mnenje vaše zdravnice, ki bo napisala, da znate upravljati s stresnimi situacijami in da jih lahko prenašate. Vendar glede na uspešno opravljena testa, morda to niti ne bo potrebno.

Držim pesti za vas.
Javite se še kaj.
Default avatar

mony86

Spoštovana ga.Mia.

Iz srca se Vam zahvaljujem za odgovor.
Z blokado sem mislila ravno to...v zvezi z napadom.V kartoteki imam zapisano mislim, da panični napad in pa simptome, ki so me spremljali...oteženo dihanje, pospešen utrip, mravljinci, tiščanje v prsih.
Grem v torek k osebni zdravnici in se bom pozanimala, da mi točno pove kaj imam zapisano.
Za policijo je v sklopu zdravniškega pregleda, tudi pogovor s psihologom. Opravila sem pisni test, kjer je bilo 200 vprašanj, odgovarjala sem odkrito, tako da mislim, da me sedaj na pogovoru ne bi mogla s kakšnimi vprašanji zmest, vem pa da me bo poskušala, ko ji bom za to povedala...
A Dominor lahko sama kupim, ali mi ga mora zopet predpisat zdravnica?
Najraje bi ga začela jemati kar jutri, ker bi res bila rada na zdravniškem ''super sproščena'' ;) vendar me zanima, če lahko s preiskavami krvi in urina ugotovijo, da uživam te tablete?? To ne bi bilo najbolj koristno...

Lepo Vas pozdravljam in želim lep preostanek vikenda,

Monika
Default avatar

MiaB

Draga Monika, s psihologinjo bodite odkriti, saj je to vedno najboljša strategija. Drugače bi se lahko preveč zapletli. Ko se bosta pogovarjali o vaših napadih, ji povejte, da so bili le-ti posledica pritiskov in takratnega neznanja, kako s stresom in pritiski upravljati.
Dominor (več si lahko preberete tudi na www.dominor.si, kjer lahko rešite tudi test) je na voljo v prosti prodaji v vseh lekarnah. S preiskavami pa njegove učinkovine (ki je naravna in pridobljena iz mleka) ne bodo odkrili v krvi in urinu. S kapsulami Dominorja boste notranje mirnejši, zunanje pa boste ostali aktivni in osredotočeni. Tako vaši možgani ne bodo dobivali ukazov za paniko in strah.

Mislim na vas in verjamem, da boste vse uspešno izpeljali.
Če si nekaj močno želite, stvarstvo teži k temu, da se vam to tudi uresniči.

Lepo nedeljo - naj bo sproščena, mirna in zabavna.
Default avatar

mony86

Spoštovana ga. Mia

V četrtek sem bila pri svoji zdravnici, s katero sva pogledali kartoteko, v kateri imam zapisano ''panična motnja'' . Me precej jezi, da so mi tako hitro postavili to diagnozo, kar po dveh napadih v istem dnevu, nobenih težav prej in nobenih težav zdaj, zakaj mi enostavno ni napisala samo panični napad?? Ali to pomeni kronično bolezen ali duševno motnjo?
Tudi sama zdravnica mi je rekla, da naj psihologinji lepo obrazložim kako je bilo, vendar po brskanju na forumih sem zasledila da ''panična motnja'' pomeni ponavljajoči se nenadni napadi, strah pred novimi in izogibanje stresnim situacijam. To mi res ni podobno... res me jezi, rekla mi je tudi, da super, da sem saj poiskala pomoč, da je veliko ljudi takšnih ki je ne, vendar to me trenutno najmanj tolaži.
Nevem zakaj sem tako egocentrično naravnana glede službe, ampak trenutno se res vidim samo v tem...kdo bi razumel.

Lep pozdrav in obilo sončka! ;)
Default avatar

mony86

Spoštovana ga. Mia

V četrtek sem bila pri svoji zdravnici, s katero sva pogledali kartoteko, v kateri imam zapisano ''panična motnja'' . Me precej jezi, da so mi tako hitro postavili to diagnozo, kar po dveh napadih v istem dnevu, nobenih težav prej in nobenih težav zdaj, zakaj mi enostavno ni napisala samo panični napad?? Ali to pomeni kronično bolezen ali duševno motnjo?
Tudi sama zdravnica mi je rekla, da naj psihologinji lepo obrazložim kako je bilo, vendar po brskanju na forumih sem zasledila da ''panična motnja'' pomeni ponavljajoči se nenadni napadi, strah pred novimi in izogibanje stresnim situacijam. To mi res ni podobno... res me jezi, rekla mi je tudi, da super, da sem saj poiskala pomoč, da je veliko ljudi takšnih ki je ne, vendar to me trenutno najmanj tolaži.
Nevem zakaj sem tako egocentrično naravnana glede službe, ampak trenutno se res vidim samo v tem...kdo bi razumel.

Lep pozdrav in obilo sončka! ;)
Default avatar

MiaB

Draga Mony, vaše sporočilo se je nekam skrilo, zato se vam opravičujem za tako pozen odgovor in upam, da sem še pravočasna.

Panični napadi so izrazitejša manifestacija skrbi, stresa in pritiskov, ki jih doživljamo. To pomeni, da nekateri reagirajo s paničnimi napadi, nekateri ne. Panični napadi, če ni tudi anksioznost (kar v vašem primeru sklepam, da ni), kažejo na to, da v določenem trenutku neučinkovito upravljate s stresom oziroma pritiski. Vaše telo takrat "išče" način, kako bi sprostilo nakopičeno napetost in to pokaže v obliki paničnega napada.

Strinjam se z zdravnico, ki je rekla, da ste naredili prav, da ste poiskali pomoč. Tako se boste srečali z različnimi strategijami, kako lahko s stresom učinkovito upravljate.

Držim pesti za vašo službo. Prav je, da si nekaj tako močno želite. In to v tem primeru ni egocentričnost, je osredotočenost in usmerjena izraba energije.

Uživajte v/na soncu.
Default avatar

žigec

Pozdravljeni...

Imam milijon težav-vsaj tako se zdi meni
Že kak teden opažam da se mi razpoloženje kritično slabša...
tu je en kup problemov, slabe volje, razočaranj
počutim se izdano na področju prijateljstva,pa ne vem če je to samo v moji glavi ali je res
sploh ne vem kako bi začela,ker me mori toliko stvari...
Pred letom dni so se v hišo kjer živim z možem in štiriletnim sinom ter z mojimi starši priselili še setra in njen mož,bil je tak splet okoliščin da smo jim morali nujno ponuditi dom...najprej sta ene 8 mesecev živela v najinem stanovanju,v sobi ki smo jima jo odstopili
bilo je en kup nesoglasij o tišini ko se otrok razposaji,ko z očetom rajata ob osmih zvečer,pa problemi ker smo bli bolj zgodnji zjutraj okoli osme smo vstali...pa otrok ni vedno tiho...in še kup podobnih situacij..tako so nastajala trenja med mojim možem in sestro,ki se danes ne preneseta...meni pa ni vseeno zato...no za Božic so se končno preselili na podstrešje v svoje stanovanje...no in kljub svojemu vhodu čez balkon so dostkrat uporabljali še vhod skozi naše stanovanje,tako so se nadeljevala nesoglasja,dokler nismo vrat začeli zaklepati...tudi dandanes ko smo vsak na svojem ni več isto in ni mirno,ker se na čase sestra in njen mož vtikata v vzgojo našega sina,pa čeprav jima to ne odobravamo...
Z možem sva se nameravala izseliti in si narediti lastno stanovanje v zgradbi na vrtu...vendar ker so se nama načrti glede službe pretrgali...se je tudi tista želja malo odmaknila,kajti s to službo in s 500e je res težko kaj ustvarit...tako ostajamo zaenkrat kjer smo...

mene pa obdajajo strahovi...kajti mož je rekel da če se bo sestra še vtikala bo odšel stran..nekam na stanovanje...ha tu pa nastane problem, ker sem jaz malo preveč navezana n ta dom to vasico na starše...še ko se odpravim na dopust se tam tresem boli me želodec,imam domotožje...grozno ni kaj...kako bom šla potem živet kam dlje...na vrt bi šla kam dlje pa ne...

vem da se sliši smešno vendar z domotožjem se borim že vrsto let,kjerkoli sem,pogrešam dom tako močno da se mi stanje poslabša,dobim vraga na obisk bi rekla moja mama,in vse se stopnuje do bolečin želodca tresenja slabosti...pred leti sem se zdravila s cipralexom-dve leti in je bilo malo bolje- težave so bile prisotne le občasno...vse skupaj se je namreč začelo pred štirimi leti ko sem zanosila,imela sem rizično nosečnost ki mi je dala samo strah in prav nič veselja...začelo se je z strahom pred splavom...nato strah ali bom zmogla bit prava mama,ko se je porod po vseh mukah končal in sem stisnila v naročje zlatega sinka se v meni ni nič dosti premaknilo...bila sem tako šivana da so me doma do vc-ja v bistvu en teden nosili...tako se je začela depresija...izguba teka...bolečine so trajale dva tedna...še mastitis dojk dvakrat...bila sem res reva...tako sem od vseh okoliščin izgubila v enem mesecu kar 18kg...vsi pa so menili da je to normalno..od babice do dohtarjev...vse to je trajalo približno leto in pol...pa sm šla do psihologa,ki mi je zelo pomagal,vendar sem morla jemati tudi cipralex...zaradi izboljšanja sem lani nehala z jemanjem in vse je bilo o.k. dokler se ni v hišo priselila sestra z možem,kot sem že napisala...

pomagajte mi svetovati kako se naj borim s problemi kajti od razočaranja,ker mož ni dobil boljše službe,imel je to priložnost,pa so vzeli drugega..pa do jeze na sestro,ker je tu kjer je...nimam niti nobene volje po hobijih športu ali podobnem,edino kar me veseli so sprehodi,toda tudi to več ne hodim ker se je tu razposajilo veliko medvedov in me je strah iti dlje od hiše..žalostna sem brez volje in energije...sem namreč brez zaposlitve,težko je v teh krajih pozabljenih dobiti zaposlitev..do Lj kjer so službe imam namreč 90km..tako da to itak odpade...Žalostno pa je ker tudi sin opaža da sem žalostna in se mi ne da niti z njim igrat,ko pride iz vrtca...

moja zlata mama pravi da ne morem z glavo skozi zid,da se moram enostavno sprijaznit,da bom še kako leto v tej hiši,potem pa se bo že kaj obrnilo,pa si bom lahko zgradila svoj domek na vrtu..ima prav vem,toda kako pa naj preživim ta leta da me depresija ne bo čisto potegnila vase...zdravnica mi je dala tablete Paroxat,ki jih začnem danes zvečer jemati...zvečer zato ker moteno spim,se zbujam,se tresem...

kaj menite vi, mi bodo te tablete pozdravile to depresijo al karkoli že to je?
kaj bi mi vi svetovali?
naj se enostavno brcam v rit in začnem ukvarjat s čim pametnim,le s čim,ko pa me veseli edino fotografiranje s fotoaparatom in razvijanje slik preko skenerja in računalnika dom...ko pa bi bil ta hobi malo cenejši bi lahko to počela v nedogled...tako pa si z 500e ne morem vsak teden privoščiti kartuš in foto papirja...poleg me veseli še ples,a kaj ko tudi tečaji niso brezplačni...včasih še otroku ne morem privoščit kake igrčke a ne da bi sebi plesne vaje,kjer bi morda spoznala tudi kake nove prijatelje...žalostno vse skupaj...

vem, res vem da sem bila predolga,a nisem znala drugače,bom tudi to razumela če mi ne boste uspeli odpisati,ker ne vem če sem sploh uspela napisati kako pomoč želim in potrebujem...hvala vam ker pomagate,in ker nas ne pustite na cedilu...

lep pozdrav

Moderatorji

Boštjan Topovšek , Core Energetics telesni psihoterapevt, Mojster Coach Nevrolingvističnega programiranja
Bostjan_Topovsek