se ne prepoznam

Priznam včeraj se mi je utrgalo….imam dva otroka stara skoraj 4 leta in 9 mesecev…vse lepo in prav seveda kot vsaka mama dela najbolje zanju in imam moža katerega bi včeraj z vem veseljem pokončala….

sedimo za mizo pri kosilu in sva se nekaj spičla, ker je on neomajen in ne zna sprejeti nobenega kompromisa in meni poči film in vržem vse od sebe, grem skozi vrata in butnem vrata ene dvakrat v zid pol z njimi zaloputnem…pride mož za mano, da me kao malo pomiri in jaz ga začnem tepsti po roki, da me danes taaako boli roka…pol se poberem in grem malo ven se umirit…

Seveda še to me je podkurlo…jaz vse lepo skuham (ga pred tem miljonkrat pokličem, da kdaj bo doma, da okvirno vem kdaj začet kuhat), jemo se skregamo on pa lepo vstane od mize pusti vse na mizi in gre lepo pred računalnik…joj se mi je kisalo

Ne vem kaj bi to moje obnašanje pomenilo…ne vem, ali sem doživela en živčni napad…ampak ob vsem tem je mene preplavila ena energija in taka moč, da bi z užitkom po moje lahko zlomila vse kar mi je prišlo na pot….mislim stvari in seveda moža!!!

Pol sem prišla domov in se mi je mož nekaj slinil jaz pa sem ga samo odrivala, da naj me pusti pri miru in da ne vidim nobenega smisla več v tem, ker tej najini pogovori ne vodijo nikamor in vsi ti ljupčki in božanje so zaigrani….skratka vse mi je bilo raaaaavvvno!!

Kaj se je dogajalo z mano…..kako naj si pomagam??

hvala

Mogoče pa podzavestno nekaj slutiš pa si ne želiš priznati in potem ti to vse ven butne v taki agresivni obliki. Razčisti malo sama s seboj in pa z možem za kaj gre v resnici. Včasih je naša težava lahko nekaj čisto X pa tega ne znamo ali podzavestno ne želimo priznati in si potem delamo utvare, da nas motijo kakšne banalne malenkosti. Če pa se ti zdi, da se s teboj dogaja nekaj nenavadnega glede psihe pa najbolje, da za vsak slučaj poiščeš strokovno pomoč.

verjetno bo to posledica tega, da se je v tebi nabirala počasi jeza, ki je izbruhnila….verjetno se trudiš po najboljših močeh, da je dom čist, urejen, otroka zadovoljna,mož da dobi kosilce…pa potem ne dobiš nič v zameno razen tega, da mož blagovoli pojest in potem misli, da je njegova sveta pravica da dela po svoje, saj je on vendar v službi- ja ti se pa kao cel dan valjaš doma. poznam te občutke, v vsaki družini včasih pride do takšnih situacij, ampak v bistvu ti moram povedat, da je napaka tudi v tebi, ker si dopustila da pride do tega. namreč, vsak dan sproti moraš povedat ko se ti kaj ne zdi prav, vsak dan sproti, zares. in to takrat ko sta sama z možem, recimo zvečer. ali pa kar po telefonu mu pošlji sms, recimo: dans zjutraj si me užalil, ko si naredil …, počutila sem se….ne zdi se mi prav in sem zato žalostna in jeztna nate…” tako boš svoje občutke razčiščevala sproti, mogoče bo zato večkrat prišlo med vama do odkritih besednih bojev, ampak ne boš mu na tihem zamerila nekaterih stvari.tako se v tebi ne bo nabiralo. če misliš, da bi moral več prispevati k skupnemu gospodinjstvu, mu to povej, seveda na primeren kulturen in razumen način. vsekakor pa rabiš več sprostitve, sprehodov in prostih popoldnevov. držim pesti zate!pa ne misli, da v drugih družinah ne prihaja do takšnih situacij…

Ok, tolk se še nisem razpiz*dila, da bi ga tepla, ampak tudi meni pade tema na oči, če se cel dan trudim, potem preživim še v kuhinji eno uro, da postrežem, potem moram pa prosit, da pridejo jest. Meni se to fržnaga, do neba. Koji k****, da jaz kuham celo uro +/- potem jih pa čakam in prosim, da se pride gospoda najest.

Skratka, je bilo že tako, da sem po 10 munutah vse skupaj dala nazaj na štedilnik se oblekla in šla.

Možu in sinovoma sem jasno povedala, da majo, da pridejo takoj, ko pokličem, ne pa da pregrevam hrano, ko so vsi doma, gledajo tv ali božajo računalnik.

Moram reči, da se je po temeljiti jezi njihovo vedenje popravilo.
Da se razumemo, živimo v stanovanju, ni jih treba klicat iz vrta ali garaže ali kakšnega takega dela, ki ga človek ne more spustiti iz rok.

Popolnoma te razumem in podpiram. Naj spoštuje tvoje delo in vložen čas!

Poskusi se postaviti v njegovo kožo. Poskusi gledati na zadevo z njegovimi očmi.
Je res vse bilo tako, kot si ti videla in občutila? Je mogoče on le manj zakompliciran? Je ta problem res tako velik?

Meni to pomaga, tak način razmišljanja.
Včasih ženske preveč kompliciramo in težimo.

V čem je že bil problem pri tebi? V kosilu?

ne kosilo glih ni bil ravno problem….je pa še bolj podkurilo stvar…problem je bil v tem, da sva se kregala in je on tako neomajen in se ga ne premakne niti za mm v bistvu pri stvareh kjer obstaja še kaka rešitev vendar ni najlažja

pozdravljena med nami

Tud jest sem bila vceri taka, da ni blo za prenašat
Sem spokala in šla ven. Tud men je včasih vsega dost.
Ja pa v četrtek je polna luna..

verjetno si preobremenjena

Prva stvar, ki jo lahko spremeniš je ta, da je kosilo skuhano, ti in otroci jeste, on pa ko pride.
Sicer ti je prekipelo, jaz verjamem, da te je mož hotel pomiriti, le on to naredi po svoje, z dotikom, ti pa bi rada besede …
Življenje na porodniški je naporno, enolično. Dovoli si čas zase!

Ma, dajte ga nehat srat! A spet mora ženska vse pogoltnit, ali kako? In ona se mora postaviti v njegovo kožo?
Edino, kar je napisala Varijanka, da si dovoli čas zase, drži.

Nehajte ženske vsa bremena nase jemat! Tip se je neprimerno obnašal. Med obrokom se sede za mizo, ko je obrok pripravljen in obsedi, dokler vsi ne pojedo! Če so otroci za mizo še toliko bolj, ker jim mora biti zgled. Amen!

To so pa čisto osnovne manire.
Tvoj izbruh ni bil najboljša rešitev, verjetno pa edina, če imaš doma takega “runkla”.

Tudi jaz sem morala mojega naučit, da se sede k mizi, ko tisti, ki je kuhal pokliče, da se ne je na kavču v dnevni sobi, da se za mizo sedi, dokler vsi ne pojedo, da ni žlica edini pribor.

Runkel, vam rečem! Kot bi še včeraj gnoj prekladal.

Kaj se dogaja s tabo?….obnašaš se kot tvoj ta starejši otrok. Preprost odgovor. Pri teh letih ti res ne bi blo treba tepst moža, pa ga odrivat, pa loputat z vrati itd. razumem da ti je počil živet glede njegovega obnašanja, nesprejemanja kompromisov itd. ampak tako se pa odraslim res ni treba obnašat.
Lp

Če bi bil jaz na mestu vaših moških, bi popenil ob zgoraj opisanih priložnostih vsaj trikrat.
Prvič, če bi me ženska stotisočkrat klicala, kdaj pridem domov. Naj skuha kaj takega, kar počaka, če ne, bom jedel mrzlo, direkt iz ponve, stoječ ob štedilniku, samo da bo mir.
Drugič, če bi mi težila kot majhnemu otroku, naj se ta hip usedem k mizi ali naj sedim za mizo, dokler niso vsi pojedli. Zaboga, a ste poročene z odraslimi ljudmi ali mislite, da morate vzgajati poleg otrok tudi moža?
In tretjič – če bi mi baba med jedjo kvarila apetit s teženjem in tečnarjenjem o eni X zadevi, ki bi prav lahko počakala do časa po kosilu. Še pes ima rad mir, medtem ko žre.

ja se ti je utrgalo, ker se je že dolgo nabiralo. on pa ves sluzast ni nič kriv ker ni loputal in tolkel z rokami okoli sebe.
stalno umikanje od konfliktov, ravnodušnost do problemov v družini, večna hladnokrvnost je hujše kot občasno treskanje z vrati.
tako se seveda ne rešuje problemov samo zaradi tega sedaj ne imej preveč slabe vesti.
v življenju večkrat reagiramo popolnoma drugače kot smo si zamišljali in smo presenečeni nad sabo.
sicer pa moški imajo raje poredne žene kot tihe vdane trpinke.jim ni dolcajt.

ma kaj pa ti veš, kako je, ko ti poči film. Ko je meni počil, sem šla tudi s pestmi nad njega, ampak ni bil prav nič kriv. Psihič, razmisli, če je res mož kriv za to, kar se ti dogaja. Jaz sem imela druge težave, pa sem se nad možem znesla. Potrudi se malo zase tudi sama. Prej, kot sem imela ta pravi živčni zlom, sem imela 2x nekaj podobnega, kot ti včeraj.

Če bi bilo obratno, bi vse rekle, da je to nasilje. Zdaj ste pa napletle kup “olajševalnih okoliščin”, a ne da … in on je kriv za vse.

Idealen moški zame. Sendvič komot ješ mrzel. Ni ti ga treba jesti za mizo in čakati, da vsi drugi končajo. Jaz pa bi tako lahko z mp3 plejerjem skakala po stanovanju, ko bi ti jedel, zato bi imel popoln mir. Ampak to pa verjetno tudi ne bi bilo v redu ali kako?

Vas, ženske, pa sploh ne razumem, zakaj se tako matrate s tem kuhanjem. Seveda se vam potem zdi za malo, ko vidite, da vaš trud sploh ni cenjen. Tudi meni bi se zdelo za malo. Nehajte se truditi, razdelite jim sendviče in to je to.

a vse žene kličete može milijonkrat na šiht, samo da jih vprašate, a naj da en krompri ali dva, ipd.?

moj sodelavec ima tako….
pa človek ne more v miru pet minut delat, ker ga nonstop kliče …
se ne oglasi, ker ima takšno delo, da ne more vsega spustit iz rok, pa je spet halo zakaj se ne oglasi….
Kako naj tak človek zbrano opravlja svoje delo, če ga milijonkrat na dan kliče žena,
pa čeprav samo zato, da ga opomni, da mora na poti iz službe v šoli pobrati otroka, kar sicer stori čisto vsak dan.

Samo eno vprašanje: kdo pri hiši skrbi za avto? Menja gume, servis,… Kdo popravi pokvarjen aparat? Ej, raje kot da grem delat tehnični 10x pomijem posodo, pospravim krožnike z mize,… Mogoče sem pa res starokopitna; mislim pa da se dela vseeno nekako delijo na moška – ženska. Pa ženske imamo pms kak teden, moški pa cel mesec…

🙂

Ne vem sicer, kako pri vas zgledajo tehnični – pri nas pripelješ avto tja, dvigneš obrazec in zapelješ avto notri, ostalo pa opravijo oni (po moje marsikomu še avto notri postavijo…). Gotov si v 10 min in doma prej, preden mož pomije posodo 🙂 Ne vem, v čem je fora bojazni pred tehničnim…

večkrat bi morali naši dedci skuhat, pa bi bilo. bi videli, kako je nekoga, ki tega ne ceni,čakat s skuhanim kosilom na mizi…moj ne ceni kar skuham, bokj pomembno mu je, da je stanovanje pospravljeno. tako kuham sedaj le še zase in otroke, on gre v službi jest, doma pa je sendvič. vem, da je to bolj nezdravo in mi je žal zanj, ampak si mislim, da ni otrok, da bi mu težila s tem kaj je zdravo in kaj ne…me je imelo že, da bi talar v steno zabrisala od jeze, ker mu je bilo vseeno za moja kuharska prizadevanja. oh, pa še milijon drugih stvari je, ki me jezijo tako, da bi ga kr pretepla, pa potem vidim, da je problem v meni, in da ga morm vzet takega kot je, priredim stvari tako da bo meni vredu, nihče ni popoln, tudi jaz ne:)

k72, mogoče je pa sodelovec pozabil otroke it iskat kdaj, pa ga zato sedaj vedno opomne, a na to nisi pomislila?

Ja, imaš prav Ally, tehnični res ni nič. Še dobro da imaš vedno nov avto in ni treba nič prej postorit okoli njega. Nimajo vsi tako. Pa nisem mislila samo na tehnični; popravilo avta, pranje avta,omare – pohištva doma,aparata, košnja, barvanje, elektrika, voda pušča,… ali imate vse novo, ali pa celo hišnega pomočnika? Meni je tako lepo ko rečem; ti hladilnik neki trokira… daj poglej… Ali pa vaši moški res nič ne delajo? Potem pa ste res uboge…