Forum.Over.Net

Zdravstvo pri nas?

Prostor za pogovor o zdravstvu v Sloveniji. Pohvale, pritožbe, pripombe, predlogi in pobude.

Zdravstvene napake

Default avatar

Janko Kersnik

V letošnjem letu pripravljamo serijo strokovnih srečanj na temo Zdravstvene napake. Pri proučevanju literature smo naleteli na zanimiv prispevek, ki bolnikom svetuje, kako lahko prispevajo k dodatnemu zmanjševanju možnih napak in k večji varnosti. Svetujem vam, da si ogledate prispevek na strani: http://healthlink.mcw.edu/article/962111066.html

V upanju, da bi se nam vsem skupaj čim manjkrat pripetili neugodni izidi.

Janko Kersnik
Default avatar

prijatelj

Hvala za zanimivo povezavo. Ocena ameriskega Zdravstvenega instituta o številu umrlih zaradi zdravstvenih napak me je posteno presenetila. To, da letno zaradi zravstvenih napak umre vec ljudi kot zaradi prometnih nesrec, raka dojke ali AIDS-a govori samo zase.

Nehote se ob tem zastavi cloveku vprasanje, kako je z zdravstvenimi napakami pri nas?

Povsem jasno je, da se zdravstvene napake so, se in se bodo vedno dogajale na vseh podrocjih medicine, tako v svetu kot pri nas. Razlika je v moči in miselnosti nadzornih institucij zdravstva in medicinskega osebja v svetu in pri nas.

Pri nas zdravnike zares nadzira le ljubi Bog! Zdravniski lobi je skoraj zagotovo najmocnesi lobi v drzavi! Kolegialni odnos raznim komisijam in nadzornim organom se ne dopusca priznati niti najbolj ocitnih in grobih napak! Ker se napaka, ki se zgodila kolegu, lahko zgodi vsakumur od zdravnikov, je to nekje povsem človesko normalno ravnanje. Spomnite se samo v umivalnik odložene bebe v jeseniski porodnisnici. Na televiziji sem videl tipa iz zdravniske zbornice, ki je razlagal, da ji taksen radikalen sok verjetno resil zivljenje..


Zato ze to, da zdravniki pripravljate strokovna srečanja na temo Zdravstvenih napak, po po mojem mnenju predstavlja ogromen napredek. Tolaži me prepricanje, da vsak povprecen slovenski zdravnik po znanju in clovecnosti presega ameriskega..V Ameriki te zdravijo v linearni odvisnosti od tvoje financne moci.. Skrbi me pa, kaj k nam prinasa s seboj komercializacija zdravstva.. Berem, da so se na privatnih klinikah primarija Kurjaka na Hrvaskem dogajale cudne stvari..Najbrz se bodo tudi pri nas vrsili nepotrebni posegi za dober denar in podobno..

Drobni nasveti, s katerimi bi lahko sami preprecili, da se zgodi napaka nam samim, so sicer dobri in logicni, njihova uporabnost pri nas pa je ze bolj vprasljiva. Mislim, da bi vecina zdravnikov imela pacienta, ki bi to spraseval za tecneza in bi se mu lahko tretman s takimi vprasanji celo poslabsal! Nasi zdravniki zelo neradi diskutirajo s pacienti, pacient je prisel, da bo slisal zdravnikovo mnenje in ne obratno, mar ne?

Upam, da Vas ne motijo drugacna mnenja.
Pridruzujem se Vam V upanju, da bi se nam vsem, tako zdravnikom kot nam, čim manjkrat pripetili neugodni izidi.
Default avatar

Janko Kersnik

Spoštovani!

Ne bi sprožil teme, če ne bi želeli slišati tudi vašega mnenja. Resda je mnenje uporabnikov spleta lahko pristrano, ker predstavljate mlajše generacije, a vaša je prohodnost, zato jo moramo čim prej krojiti tudi za vas.

Ne strinjam se le z mnenjem, da je bolnik prišel samo po navodilo. V večini primerov je potreben partnerski odnos, kar pomeni, da se bo o načinu in obliki zdravljenja večinoma odločal bolnik sam, ko mu bo zdravnik (ali več zdravsvetnih delavcev) pojasnilo vse, kar je potrebno in kar bolnika zanima.

Rad prisluhnem drugačnemu mnenju, saj le tako svojega korigiram ali podprem. V enoumju pride do brezumja.

Lep pozdrav!

Janko Kersnik
Default avatar

ribica

A bi vi lahko zdravnikom od splošnih, do specialistov DOPOVEDALI, da je v večini ( če ne v vseh) primerov potreben partnerski odnos. Ne pa tako neizmerno vzvišen!
Hvala vnaprej!
Default avatar

Janko Kersnik

Spoštovani!

Poskušamo. Pri študentih zagotovo že nekaj let, odkar imamo katedro za družinsko medicino, in pri kolegih iz splošnih ambulatn kolikor nas poslušajo, vsekakor pa vsem, ki delajo specializacijo po novem programu, ki ga vodimo na katedri.

Pomemben je tudi vaš pritisk, da želite partnerski odnos.

Lep pozdrav!

Janko Kersnik
Default avatar

prijatelj

Spoštovani dr. Kersnik!

Iskreno cenim vase delo in obcudujem vas entuzijazem in dobre namene, ki Vas vodijo v dejavnostih na Med.Over.Net-u. Slucajno
vem, da to delate iz povsem človekoljubnih in nematerialnih interesov. Pa tudi sicer vam nihce ne bi mogel plačati in
povrniti vasega prostega casa, ki ga vlagate v to delo. Menim, da se vas trud tudi obrestuje! Pa ne samo v zmanjsanju stisk
tistih, ki jim odgovarjate na vasem forumu in tukaj, temvec tudi pri osvescenosti generacij zdravnikov, ki prihajo! Zdi se
mi, da imajo mladi zdravniki drugacen odnos do pacientov in upam, da ne le zato, ker krutost zivljenje se ni otopila njihovih
cloveskih obcutkov!

Sprozili ste temo, ki je zame osebno boleca kot Kristusove rane! Presenecen sem, da je nanjo tako majhen odziv! Pa je pri nas
zagotovo ogromno zdravstvenih napak, ceprav jih zdravstveno osebje skrbno skriva. Ce bi o njih bolj odkrito pisali, bi
zagotovo preprecili nekaj ponovitev enakih napak. V tem smo res se dalec od razvitega sveta! Za primer bom napisal nekaj
svojih izkusenj:

Najbrz ni normalno, da nekomu odrezejo nogo tik pod kolenom, ce pade iz meter visoke lestve. To se je zgodilo moji mami, ko
sem bil star sedem let.
Mojo dveletno hcerko so hospitalizirali na kiruski oddelek zaradi suma na vnetje slepica in jo nato premestili na otroski
oddelek in zdravili dobra dva dni za angino! Po razlitju slepica in vnetju celotne trebusne votline je po cudezu ostala ziva!
Moj nekdanji osebni zdravnik mi je nekaj let opazoval materino znamenje na hrbtu in godrnjal, da mu ni vsec, vendar ni storil
nicesar! Sele v njegovi odsotnosti mi je cisto mlad zdravnik, k kateremu sem prisel zaradi kaslja, svetoval takojsen pregled
pri plasticnem kirurgu, kjer so me hoteli narociti cez tri mesece. Z zvijaco in veliko srece sem preskocil cakalno dobo in
operacija je bila se isti teden! Rezultat; Melanom- Clark III, Breslow II! Da ni bilo serije srecnih nakljucij, zagotovo
danes tega ne bi pisal, ker poznam hitrost napredovanja te bolezni!

Morda se vam moje mnenje, po vsem navedenem, zdi pristrano? Napisal sem le, kar se dejansko dogaja v praksi! Ja, in zdi se
mi, da predobro dojemam, kaj vam je hotela povedati ribica, ki ima tudi na nesreco dolocene neugodne izkusnje.

Seveda se tudi jaz ne strinjam z mnenjem, da smem kot bolnik k zdravniku le po navodilo! Le kdo si ne bi zelel partnerski
odnos, v katerem bi o načinu in obliki zdravljenja večinoma odločal sam? Konec koncev smo vsi sami svojega zdravja kovaci.
Najvec za svoje zdravje lahko naredimo sami, zdravniki nam lahko le pomagajo, ko se srecamo z boleznijo. Pomagati pa ne
morejo, dokler v svoji vzvisenosti plavajo v oblakih, zavarovani v svojo nezmotljivost, ki temelji na dosezkih tehnike,
biologije in kemije. Kako zaceti dialog z nekom, ki se sam postavlja v vlogo nadzemeljskega vseveda? V to stanje je vase kolege pripeljalo enoumje, ki, kot ste lepo napisali, marsikdaj pripelje do brezumja. Tudi vas forum mi daje
za prav, da nekaj v tem zdravstvu ne stima, ce toliko ljudi vprasuje o toliko razlicnih stvareh preko neta in to potem, ko so se vrnili od svojega zdravnika. Kaj sve bi vas sele vprasali tisti, ki sploh ne vedo kaj je internet? Kar sem napisal je,
seveda moje videnje in razmisljanje o tej problematiki in ne trdim, da ne more biti tudi drugace. Konec koncev se ne da
nobene stvari posplosevati, posebej kjer so vpleteni medcloveski odnosi. Namen foruma tega foruma vidim v tem, da odkrito
izmenjamo mnenja.
Default avatar

mdg

Spoštovani!

Bravo, to je odlična ideja! Tudi jaz bi marsikaj povedala glede zdravnikov in sploh zdravstvenih delavcev. Nekateri so tako vzvišeni in užaljeni, če rečeš kakšno besedo. Največja težava pa je, da je bilo že tolikokrat napak (nekoč več), pri gluhih pacientih, ki se niso mogli pomeniti z zdravnikom. Nemalokrat so jih v preteklosti pošiljali v umobolnice samo zato, ker jih niso razumeli. A pustimo to, danes je pač moderna doba, pa še vedno zaostaja po enakovrednosti ponudb za različne paciente z različnimi potrebami. Tako morajo gluhi neštetokrat čakati ure in ure pri zdravniku, ker pač ni slišal zvočnika ali pa se sestra razburi, če ji skuša nekaj povedati in misli, da je tečnoba. Moram pa pohvaliti tudi nekaj zelo razumevajočih ljudi. Nekateri zdravniki pa so res taki, ko vidijo, da je gluha oseba pri njemu, da ga pogledajo in potrepljajo. Kaj več pa gluhi ne ve, ali je dobro ali slabo. Saj ima tolmača s seboj, vendar to ni nobena zasebnost, kako bi bilo šele pri ginekologu? Gluha ženska z nogami narazen, zdravnik pregleduje in sprašuje, poleg pa tolmač?
Imam izkušnjo, prva zaposlitev, prvi pregled za službo. Sestra pokliče, zdravnik na pripombo, da ima gluho osebo pred seboj, reagira tako, da še bolj molči. Ko je pregled končan, se vsede za mizo in začne govoriti tisti hip, ko glavo premakne dol k papirjem. Nato se gluhi sprašujejo, to so zdravniki, ki nimajo pojma o gluhih?
Najhujše pa je, če ima masko, ne veš, kaj ti sporoča, ali sprašuje ali kako ...
Toliko za prvi korak naprej ...
Aja, ali bi na medicinski fakulteti imeli nek predmet o takih stvareh. V ZDA imaš vse, tudi gluhe zdravnike, ki zdravijo gluhe paciente! V Italiji je eden tak.
Default avatar

Jana

Odlično dr. Kersnik, super tema. Moram vam kar lepo povedati, da ste eden redkih tistih " tapravih " zdravnikov, ki vam še nekaj pomeni beseda pacient, in vam ni vseeno...Med drugim tudi zato, ker ste tukaj z nami, se ubadate z našimi problemi , pa vam tega niti treba ne bi bilo, saj od tega nimate praktično nič drugega, kot osebno zadovoljstvo, da ste nam pomagali..Očitno to za vas nekaj velja. Tudi za nas, zato Hvala !
Zdaj pa k moji grenki izkušnji z zdravniki na travmatološki kliniki v Ljubljani. Zdaj zakaj nisem reagirala in zadevo spravila na beli dan ? Ker so v napake vpleteni zdravniki, ki so pač posredno in tudi neposredno dobri prijatelji tistih zdravnikov, ki so prijatelji meni !! V bistvu, njihovi sodelavci in celo mentorji...In kar nekaj jih je, žal !
Lansko leto aprila, sem si poškodovala prstanec na desni roki. Ker so bile bolečine hude, sem odšla na urgenco..Dežurni zdravnik me je smehljaje sprejel, povedala sem mu kaj in kako je bilo, pa me je poslal na slikanje. Normalni postopek .
In kaj potem. Sliko je dobila v roke sestra , jo pokomentirala in rekla, da je pač diagnoza " odlomljen delček kosti " in da je zdravnik rekel, naj grem po mavec za tri tedne. Dejstvo je, da je medtem dr. hitel z dežnikom nekam ven.....se pravi, zadevo si je sicer ogledal vendar rutinsko z premalo zanimanja....tu ni kaj, ker točno vem kaj se je na sliki videlo, ko smo s prijatelji ogledovali ta posnetek ! Dobro. Ker sem verjela v diagnozo ( povsem logično ), sem lepo odšla po mavec in domov. A glej ga zlomka, po treh tednih mene prst še vedno boli, prst je še vedno izrazito otečen in občutljiv. Grozljiv občutek...
Na kontroli, mi verjeli ali ne priznan, spoštovan travmatolog ne naredi kontrolne slike, marveč mi lepo nastavi Boehlerjevo opornico in mi da navodilo, naj postopoma začnem prst razgibavati. Ni, da bi govoril. Še danes, me strese, ko pomislim na to. Namreč . prst sem veselo razgibavala v želji, da se čimprej usposobim za normalno delo....a glej ga zlomka...prst boli še bolj.....postajam obupana misleč, da nisem sposobna niti enega prsta razmigat, ne glede na to, da mi je nekoč dr. Arnež dejal. da imam zelo visok bolečinski prag, kar naj bi pomenilo, da prenesem veliko...tokrat ni in ni šlo. Mene je bolelo.
Grem k splošni zdravnici, ki mi reče, naj vendar malo potrpim in ne javkam, naj prst razmigujem ( imela me je za primerek človeka, ki ne zna potrpeti, ampak jo razumem, taka je bila diagnoza in ona se jo je držala kot pijanec plota ).
Ker ne zdržim več teh bolečin , se odvlečem čez mesec dni ponovno nazaj, svojo zdravnico prosim za napotnico in jo svarim , da tu nekaj ni v redu...
Na ponovnem pregledu, verjeli ali ne, tokrat so mi le naredili ponovno rentgensko sliko, je mladega zdravnika skoraj kap . Nikoli ne bom pozabila njegovega izraza, niti besed....
diagnoza je bila takale: Prst je vretenasto otekel, zelo boleč in praktično negibljiv. Napravljena je nova rtg slika, ki kaže popolno distrukcijo sklepnih površin. Na volarni strani glavice in baze priležnih sklepnih teles, poleg tega je tudi srednja falanga luksirana. TKO !
Edino možno, kar je napraviti je artrodeza pip sklepa, zaradi hudih bolečin in otekline prsta do baze..
Pa še ni konec te agonije. Naročijo me za operacijo pod nujno, ravno zaradi bolečin....in čakam....čakam...potrpežljivo trpim in jim še vedno zaupam...kako naivna sem....
Nakar le pokličem prijateljico in ji rečem, naj vpraša kaj hudiča se dogaja saj to nujno operacijo čakam že tri tedne, pa so rekli, da mora biti opravljena takoj.
Lepo mi pove, da so name pozabili, nikjer ni bilo nič vpisanega, verjeli ali ne...
Potem mi je bilo dovolj in sem osebno z svojim kirurgom, ki naj bi me operiral ( bil je edini, na katerega sem se lahko zanesla ) vpisala datum operacije, ki se je po petih mesecih vse te kalvarije le zgodila, ker pač me je operiral on....
Dejstvo pa je, da se tukaj lepo postavlja vprašanje, ali bi bila artrodeza potrebna, če bi prvi urgentni travmatolog ravnal bolj preudarno in predvsem, vsaj pogledal sliko.
Drugič, ali bi bilo drugače , če bi na kontrolnem pregledu travmatolog le naredil kontrolno rtg sliko...
Tretjič, da so pozabili na mene, niti ni več čudno...
In četrtič , dr. Kersnik, verjemite vse odgovore na moja vprašanja vem !!!! Dobro vem !
Vem pa tudi to, da na travmatologiji nekaj ne štima.....že zato ne, ker tisti, ki naredi napako vehementno uči in ukazuje novodošlim mladim zdravnikom..
Saj pravim, mene je sedaj strah. Ne zaupam več.....in če se mi še kdaj kaj pripeti, bom hotela popolno razlago svoje situacije, če je treba tudi cele travm- ekipe..pa še takrat ne bom več verjela, je bilo tole prehudo...napake, ki ne bi smele bit !

lp, Jana
Default avatar

pilič

Dobra tematika, vendar to ne bo pri naših zdravnikih nič zaleglo. Po enotedenskem "bivanju" v bolnišnici imam občutek da imajo zdravniki do manj izobraženih in pa revnih zelo nizkoten odnos, kot bi bli ti pacienti drugorazredno bitje in sploh nočejo odgovarjati na vprašanja pacientov. Po mojem bi zato dal tem doktarjem bolj primeren naziv "živinozdravnik"
Lep pozdrav
Default avatar

oli

Zakaj dr. Rejec, ki je pobudnik te teme, nič več ne piše?
Default avatar

oli

Zakaj dr. Kersnik, ki je pobudnik te teme, nič več ne piše? Pardon, moja površnost in hitrost!
Default avatar

Janko Kersnik

Spoštovani!

Hotel sem napisati, da sem vesel, da delite take izkušnje z nami, saj se le iz njih nekaj naučimo, tj. nujnosti prisluhniti bolniku, pa četudi ga imamo za "težkega". Upam, da vas nisem užalil, ker nisem vesel, za kar se vam je zgodilo. Vaše sporočilo pa sem poslal kolegici, ki je za naš zbornik opisala prav to temo - kako se zanesemo na neko diagnozo ali mnenje kot na suho zlato in pozabimo na najbolj osnovno lastost zdravnik: Če ni tako kot bi moralo biti, vedno dvomi o pravilnosti prve odločitve. Seveda pa je tako enostavno razmišljati linearno in si olašati delo z zanašanjem na odločitve drugih in potem ljudje po nepotrebnem trpite in imate posledice za vse življenje, ki bi se jih bilo moč tudi izogniti. Če grem po vrsti: Zmotna diagnoza ob prvem pregledu je možna in po svoje dopustna, a kasnejše ne-vejetje vam in zapletanje okoli zdavljenja, pa kažejo na neustrezno orgnaizacijo dela. Zdravstvo je preveč fragmentirano in nudi premalo preglednosti ter varnosti bolnikom. Seveda je zdravnike moč spremeniti le v pogledu sporazumevanja, medtem ko se je taskšnih napak moč izogniti le z ustreznim sistemmom organizacije dela, saj posameznikov ni moč narediti nezmotljivih.

Hvala, ker ste svoje grenke izkušnje delili z nami. Upam, da jih bo prebal tudi kdo od ogvornih v KC, s kolegi iz družinske medicine ga bomo uporabili kot potrdilo pomembnosti partnerskega odnosa z bolnikom.

Lep pozdrav!

Janko Kersnik
Default avatar

Janko Kersnik

Spoštovani!

Žal mi je za vaše slabe izkušnje. Prihodnjim generacijam zdravnikom želimo osvetliti tudi to področje v upanju, da bodo poleg svojega medicinskega znanja znali biti tudi ljudje. Nerazlikovanje med ljudmi pa je del zaprisege, ki velja že tisočletja, kar me toliko bolj preseneča.

Lep pozdrav!

Janko Kersnik
Default avatar

Janko Kersnik

Spoštovani!

Berem in strmim. Včasih vidim vmes tudi sebe.

Lep pozdrav!

Janko Kersnik
Default avatar

Janko Kersnik

Spoštovani!

Skoraj verjetni ne morem, da še dandanes zdravniki dajemo tak vtis, da smo nekaj boljšega, nekaj, kar ni od tega sveta. Ali je to res? Bog ve, kaj si o meni mislijo, moji bolniki? Človeka je kar strah da bi vprašal. Kaj pa če smo se vsi skupaj zapletli v neka namišljena pričakovanja in predstave, kakšen je kdo: zdravnik nezmotljiv, bolnik poslušen? Upam, da izvem za še kakšno izkušnjo.

Lep pozdrav!

Janko Kersnik
Default avatar

Janko Kersnik

Spoštovani!

Hvaležen sem vam za sporočilo. Čeprav sem imel za soseda gluhonemo osebo (vikendaš), se o tem vprašanju doslej nisem nikoli poglobljeno spraševal. Na mojo srečo ni bil popolnoma gluh in nem, tako da sva si nekako le izmenjala misli. V nasprotnem pa si predstavljam situacijo kot jo imam s Kitajcem, ki ne zna nobenega drugega jezika in je ob njem vedno prisoten prevajalce. Jaz se počutim grozno, ker mu ne morem pojasniti po svoje, še huje pa je to, ker ne moreš preveriti, kaj in koliko tega je človek razumel. Hvaležen bi vam bil, če nam pomagate iz skupne stiske, da najdemo primerne rešitve tudi za sporazumevanje z gluhonemimi bolniki.

Lep pozdrav!

Janko Kersnik
Default avatar

Janko Kersnik

Spoštovani!

Nekaj dni sem bil na dopustu, stran od računalnika, veliko časa pa sem posvetil tudi urejanju zbornika. Kratek povzetek si lahko preberete na strani: http://med.over.net/medphorum/read.php?f=2&i=128&t=128.

Videli boste, da se bomo dotaknili kar nekaj tu odprtih tem. Radiklane spremembe na bolje vam ne morem obljubiti, a vsaka stvar se začne z malim.

Lep pozdrav!

Janko Kersnik
Default avatar

prijatelj

Zivljenje me naucilo, da zares ne smemo zadev posplosevati.. Kjub temu sem napisal, kar sem napisal. To sem dozivel in tako pac mislim ..Kot vidite sem dozivel marsikaj..Na mojo zalost, imam veliko stika z zdravstvom in moram potrditi, da je v vecini primerov tako, da res zdravniki in celo nekatere sestre mislijo, da so nekaj, kar ni od tega sveta... Ne vem, kaj si o Vas mislijo vasi pacienti. Kaj si mislim jaz o vasem delu, sem vam napisal!

Da ne bo izvenelo vse crno-belo naj povem še en pozitiven primer..Nedavno se mi je zdravnica specialistka opravicila za polurno cakanje in nato izvedla pregled, ki mi dal polno zaupanje v njeno strokovnost.. Vzela si je zame cas, vzpostavila je odnos, ki mi je omogocil, da vprasam, kar me muci..Konkretno je odgovorila na vsa moja vprasanja in mi dala obilo koristnih, predvsem, zivljenskih nasvetov.. Z veliko hvaleznostjo zapustil njeno ordinacijo.. Ja, bilo je kot, da se poznava ze leta in leta, pa sem jo prvic srecal! Skoda, ker se mi to tako poredko zgodi..
Default avatar

prijatelj

Kamencek do kamencka, pa bi zrastel mozaik! Janin prst je trajen spomenik medicinske malomarnosti in brezbriznosti.. Ja, KC je primer sam zase.. Neverjetno je. kako zdravniki, ki so tam zaposleni, spremenijo svoj obraz in obnasanje, ko delajo v samoplacniskih ambulantah..In namesto cakalne dobe sest mesecev si na vrsti se isti teden..Ja, le vedeti je to treba in najti tiste tolarcke..

Se mi pa zdi, da je po svoje krivicno, da ravno Vas obremenjujemo s svojimi dozivetji. Ocitno Vi nase zdravstvo dobro poznate in veste za vzroke in posledice stanja, kakrsno pac je. In delate, da bi bilo jutri boljse... Zelim Vam pri vasih naporih veliko uspeha, saj se tudi z majhnimi koraki dalec pride..
Default avatar

Janko Kersnik

Spoštovani!

Ravno v tem je zmota, če si predstavljamo, da vemo, kaj se vam dogaja, kaj pričakujete, kako želite biti postreženi... Vsak sam doživlja dobro in slabo na račun zdravstvene službe in drugi tega ne moremo vedeti. Žal je seveda za večino problemov kriva organizacija zdravstvene službe, do konca pa jih lahko začini slabo sporazumevanje.

Lep pozdrav!

Janko Kersnik