Ali set ga vi dali?

V čem je smisel?

Krst je znamenje vere in je popolnoma brez zveze in potrebe, da ga daš krstiti, če nisi verna in o tem nič ne veš. Zato, ker je sosedov ali ker je moda, je res traparija.

v čem je smisel? nimam pojma 🙂 baje se ga s tem očisti vseh grehov, da ne gre v pekel v primeru smrti (kaj je pa revček lahko zagrešil v parih mesecih življenja? aja, nič, starši so še preden se je rodil haha) in določi se mu “starše” v primeru smrti pravih staršev (seveda je treba bit fer in za botra določit enega izmed bratov/sestra pravih staršev oz. pač za vsakega otroka enega, ni važno, če so ti všeč kot starši ali ne, glavno da ni zamere v družini 🙂 ) aja, možno tudi, da nekateri krstijo pač zaradi obreda samega, ker jim je to všeč, ker je to pač neka tradicija, ker se takrat zbere cela družina in vsi občudujejo otročka itd. itd.

mislim, kriza…in v katerem stoletju že to eni počnejo? uff, se mi smilijo takšni ljudje in zdaj bodo še tu pametovali in nas v nekaj prepričevali 🙂

Če ti nisi verna, potem tega gneva ne zlivaj tukaj. Ker ne veš, za kaj gre. Tu te ne bo nihče v nič prepričeval, razen tebe, ki nas prepričuješ, da je to neumnost in zaostalost.
Živi in pusti živeti. Je najvišja demokracija.

Krst pomeni posvetitev bogu, da slečeš starega človeka in oblečeš novega, novo osebnost (da živiš tako, kot hoče bog). To pa mora človek storiti sam, prostovoljno, ko je dovolj star, da ve za kaj se sploh gre, krst otrok je pa res povsem brez pomena, gre le za neumno tradicijo.
Kar se pa grehov tiče – le teh nas je očistil Jezus (seveda tiste, ki verujejo in se kesajo), ko je umrl za nas na križu oz. kolu. Pekel je pa grob, kamor gremo vsi.
Res ne kapiram, da folk počne stvari, o katerih nima pojma, ne ve v čem je smisel. Tiste, ki ste verne in hodite v cerkev, bi to ja morale vedeti. CCC, da vas ni sram, “vernice” pa takšne.

se popolnoma strinjam.
To je ena največjih manipulacij cerkve, da ima lahko nadzor nad ljudmi. To je dober marketing cerkve, komaj se otrok rodi, pa mu že vsilijo religijo.

Če bi tekmovali, katera je bila najboljša marketinška ideja vseh časov. Bi zagotovo zmagala rimokatoliška cerkev. Vsaka jim čast 🙂

Notranje svoboden človek je lahko le nekdo, ki je osvobojen vseh religij.

Je pa res smešno in nedoumljivo, da nas o tem poučujete tiste, ki ne hodite v cerkev in niste verne. Kaj vas moti?
O odločanju v odrasli dobi o tistem, o čemer nimaš pojma, je pa še hujša. Potem ste pač kot starši dolžni otrokom predstaviti vse opcije in vse religije in vse nereligije, šele potem se lahko otrok sam odloči. Če pa o nečem nič ne ve, potem se seveda ne more odločiti za to stvar.

Se strinjam z odgovorom, ki ti ga je podala “popolnoma brez potrebe”. Škoda, da govoriš o nečem,o čemer nisi poučena.

No, jaz ne bom pametovala in prepričevala zakaj – bom navedla samo svoje razloge.

Odrasla sem kot kristjanka. Sicer verujem v “nekaj”, pač temu jaz rečem Bog. Kajti ZAME nekaj obstaja, neka sila je višja od nas in močnejša. Če se temu reče Bog, pač naj bo tako. Ponovno poudarjam – ZAME.

Otroka sva dala krstiti, kljub temu, da moj ni kristjan oz. ne pripada nobeni veri. Pač to vzgojo sem prevzela jaz in se on v to ne vpleta. To pomeni, da hodila k verouku, k maši pa zelo redko. Nekdo bo pač rekel v čem je smisel. Ne vem. Pač hodita in radi hodita. dokler bosta, je pač meni okey. Če si bosta zaželeli druge vere ali pa nobene, tudi prav. Ne silim.

Ja, krst. Krstimo zato, da se se s krstom otroku izbriše izvirni greh (po Adamu in Evi ga imamo vsi). Tako govori vera. No, midva pa sva krstila zato, da otrok pridobi botro in botra. To pa MENI veliko pomeni. Želim, da moji otroci, moji in njegovi starši vedo, da v primeru, da mene in moža ni več, komu otroci pripadajo, kdo jih bo vzgajal, kdo skrbel za njih. Verjemite, sem imela v družini že dva taka primera, ko se ni vedelo, kdo bo naprej skrbel za otroke. Tud jaz sem botra in meni moji krščenci pomenijo enako kot moji otroci.

No, da ne bo očitanja, krst smo obakrat izvedli v najožjem družinskem krogu.

Pa še to, s krstom (ponovno poudarek ZAME) otrok oz. človek pridobi “ime” in s tem zavetnika – svetnika. Ko pri nas otroci godujejo, je to slavje in o svojih zavetnikih vedo veliko povedati, ker so bili veliki možje in velike ženske.

Seveda pa JAZ ne morem mimo tega; bila sem na pogrebih, kjer pokoplje pokojnega župnik in je to drugače, bolj… ( ne najdem besede) in bila sem na pogrebih, kjer pokojni ni bil nobene vere – kako je to neoseben pogreb. Spet poudarjam zame.

Torej povzetek zakaj krst ZAME: pridobiš botra, nekoga, ki te ima rad kot svojega; imaš svojega zavetnika, kar je spet nekaj neprecenljivega, imaš pogreb, vem, zelo hecno za nekoga, zame pa ne in takega si tudi želim.

Draga poučevalka tralalahopsasa, šele s krstom postanemo kristjani in kar se cerkve tiče smo šele s krstom očiščeni izvirnega greha.

Kot je že ena zgoraj napisala, je zame Bog neka višja energija, neka močna pozitivna energija, ki jo pač imenujemo Bog.
Sem neke vrste kristjanka po lastni veri, nekaj po tradiciji, verjamem pa v energije.
Krst se mi zdi napolnjen z vero in upanjem v dobro ter verjamem, da skozi obred od vseh prisotnih otrok prejme veliko pozitivne energije. Zato pri nas krst otrok.
Vzgajamo jih pa v veri v dobro, po Kristusovih načelih, a le popolnoma ločeno od cerkve – ne hodimo ne k maši ne k verouku.

Draga poučevalka tralalahopsasa, šele s krstom postanemo kristjani in kar se cerkve tiče smo šele s krstom očiščeni izvirnega greha.[/quote]

Draga krščena (tudi jaz sem krščena, hodila sem k maši, imam opravljeno obhajilo in birmo, ko smo že pri tem), kaj ko bi si ti raje svoje znanje vere dopolnila z branjem svetega pisma? Veš, kristjani bi ga morali vsak dan brati in preučevati …
Izvirnega greha se očistimo takrat, ko umremo, ne s krstom. Jezus je pa tisti, po katerem imamo možnost, da so nam grehi odpuščeni. Grešniki bomo pa še vedno, ker smo nepopolni. Kot sem že napisala, krst pomeni posvetitev bogu, PROSTOVOLJNO, ne pod “prisilo”. Takšen krst bogu ne pomeni nič. Ampak kaj potem, važno, da ima otrok botro/a, ane in to po možnosti čim bolj premožnega :)))

Draga poučevalka tralalahopsasa, šele s krstom postanemo kristjani in kar se cerkve tiče smo šele s krstom očiščeni izvirnega greha.[/quote]

Draga krščena (tudi jaz sem krščena, hodila sem k maši, imam opravljeno obhajilo in birmo, ko smo že pri tem), kaj ko bi si ti raje svoje znanje vere dopolnila z branjem svetega pisma? Veš, kristjani bi ga morali vsak dan brati in preučevati …
Izvirnega greha se očistimo takrat, ko umremo, ne s krstom. Jezus je pa tisti, po katerem imamo možnost, da so nam grehi odpuščeni. Grešniki bomo pa še vedno, ker smo nepopolni. Kot sem že napisala, krst pomeni posvetitev bogu, PROSTOVOLJNO, ne pod “prisilo”. Takšen krst bogu ne pomeni nič. Ampak kaj potem, važno, da ima otrok botro/a, ane in to po možnosti čim bolj premožnega :)))[/quote]
Upam, da zadnji stavk ne leti name, kajti botra mojih otrok sta slabše finančno stoječa, kot sva midva, imata pa najine otroke zelo rada, zato sta tudi botra.

»Ko mi na sodišču rečejo, položite svojo roko na Biblijo in prisežite, da boste govorili resnico, me zamika, da bi jim odvrnil: ‘Ja, povedal bom toliko resnice, kot ljudje, ki so napisali to knjigo!«
George Carlin

Ali ni neumno verjeti, da je v svetem pismu napisana vsa resnica. Saj jo je cerkva skozi 2000 let kar nekaj krat spremenila in dopolnila.

Kako zanimivo! Ko povzamemo odgovore, so tiste, ki so proti krstu in jim je vse brezveze, veliko bolj nastrojene in hočejo prepričevat, kot pa tiste, ki vejo zakaj so dale krstit svoje otroke. Res zanimivo!

Obred se začne tako,da duhovnik vpraša, zakaj si prišel in odg.se, da želiš sv. krst za svojega otroka.

Skratka to je vajina odločitev in ni stvar debate na forumu.

moževa družina je verna in smo dali sina krstit. to je bilo pred 10 leti in danes mi je ZARES ŽAL, ker sem verjela, da je tako prav.

nismo verni, z možem gresta v cerkev le za božič in veliko noč. k verouku ne hodi.

tako, da res premisli, če je krst to, kar tvoj otrok zares potrebuje.

Tole pa ne bo “pilo vode”.

S krstom se operemo izvirnega greha.

Verjetno si že pozabila kaj pravi krstna zaobljuba.

Me zanima zakaj ti je žal. Resno.

Lepo prosim verne naj se vzdržijo prepirov na tem bednem forumu.
Neverne, torej tiste, ki niti dobro ne veste kaj vera pravzaprav je – dajte se poučiti pri naših požrtvovalnih duhovnikih ali pa – odnehajte z netenjem prepirov, ki jih taka vprašanja na forumu netijo. Vera je osebna zadeva in tega se držite! Tako ste želeli in tako naj bo!
Prav?

Za avtorico prvega sporočila: kot je v odgovorih že nekajkrat poudarjeno, je krst smiseln samo kot sestavni del celotne religijske doktrine, v katero spada. Če ne veruješ in ne živiš v skladu s to doktrino, potem krst ni nič druga kot polivanje vode po otrokovi glavi.

Imam pa vprašanje za verne, ki ste se oglasile v tej debati in obrazložile svojo pozicijo (in ne, moje vprašanje ni provokacija). Če sem prav razumela, nobena izmed vas ne sprejema doktrine rimskokatoliške cerkve v celoti. Zakaj ne?

Hm, jaz osebno nisem kaj dosti razlagala, koliko ja in koliko ne sprejemam doktrino rimokatoliške cerkve. Pa vendar ti lahko odgovorim.

Zame je vera predvsem stvar verovanja in ne sledenja neki doktrini, ki bi mi jo predpisal nek kler in ki bi se jo čutila dolžna izpolnjevati, pa ne glede, kakšno mnenje imam o njej. Osebno mi največ pomeni kristusov nauk in vrednote, ki jim sledi, predpisi iz vatikana pa so nekaj, kar sicer z zanimanjem spremljam, ko jih tolmačijo, drugačijo, podčrtujejo in vsiljujejo, a jih nikakor avtomatično ne sprejemam.

V bistvu zato ne, ker se imam za svobodnega človeka, ki s svojo glavo presoja svet. In ker vem, da doktrino pišejo samo ljudje, ki so tako kot jaz omejeni v svojem razumu, presoji in modrosti, dostikrat pa polni predsodkov.

Tasmanski vrag, ko že postavljaš to vprašanje, pa še ti odgovori nanj ali pa na nasprotno: ali mi lahko poveš, zakaj pa ti v celoti sprejemaš doktrino rimokatoliške cerkve? In potem tudi živiš po tej doktrini???

Lahko bi rekla, da sem verna, da sem del občestva Cerkve, da pa se z vsem pač ne strinjam. S čimer se ne strinjam, ne počnem. Tako npr. ne grem k spovedi, pa vendar tudi k obhajilu ne, ker čutim, da nisem zadosti napredovala in da bi obhajilo brez odpuščanja pomenilo velik greh.
Vse skupaj pa ne pomeni, da nisem del skupnosti.

A se ti lahko vzdržiš pisanja, da je forum beden? Predvidevam, da nam forum ni beden, ker sicer ne bi prihajale sem, se ti ne zdi?

Odločitev posameznika. Čeprav po mojem škodit ne more, ker to lažje opraviš sedaj, kot pa da se otrok s tem muči pozneje.

Mi ni jasno, kaj si predstavljaš ti pod “doktrino rimskokatoliške cerkve”, zato ti ne morem jasno odgovoriti na vprašanje.

Rimskokatoliška cerkev smo ljudje, ki se imamo za katoličane. Sto ljudi, sto čudi, to je bilo že povedano. Osnova je, da človek veruje v Boga in v Kristusa, kako pa svojo vero izraža, je pa pač njegova stvar. Glavno, da spoštuje 10 zapovedi in Kristusovo zapoved (ljubite se med seboj…). To je vsa “doktrina”. Če pa na vse gledaš površno “od zunaj”, če obredom ne daš vsebine – seveda so potem brez veze. In če, obremenjena s predsodki, “doktrino rimokatoliške cerkve” dojemaš kot zbir zapovedi in prepovedi, potem seveda nisi dobro razumela.

Krst mojega otroka je meni (med drugim) pomenil, da ga izročam v Njegovo varstvo in obljubim, da bom v ljubezni skrbela zanj in si prizadevala, da postane dober človek.