Življenjska zgodba…
Katarina, bil je film o najstnici, katere starši so se ločili, ko je bila stara 10 let. Oče se je odselil v 600 km oddaljen kraj in hčere sploh ni videval. Zato, ker ga ni hotela videt. Mati je bila nepremičninarka in cel dan v službi. Plačevala sta ji zasebno šolo, živela je v velikem mestu. Čega, alkohol, kraje… Potem je sodu prebilo dno in je mati klicala na pomoč bivšega- torej dekličinega očeta. Deklica je šla za poletne počitnice k njemu v majhen letoviški kraj v Minesoti. Oče je bil znova poročen, žena noseča. Mala se je upirala na vse pretege. Mačeha ji je po velikem trudu uspela pokazat, da ji je mar, kaj si ona misli in kaj ona čuti. In tako se je začel odvijat klobčič.
Poanta tega, da sem o tem začela pisat pa je bila ta, da je ta najstnica našla zaveznico ravno pri mačehi, ki jo je uspela spravit v pravo smer. Seveda ni šlo brez zapletov.
Mene je pa daleč najbolj zabolelo, ko je mati prišla k njim in sta se z bivšim takoj in grdo sporekla. Jaz nisem bila vpletena, pa me je zabolelo. In tak je mojemu otroku torej vsakič, ko me bivši uspe sprovocirat…ni čudno, da mali noče več z njim govorit po telefonu, ko pa vsakič ko kliče nekaj provocira in se spravlja še name. Malemu pač ni za poslušat kregarije.
In tale “tadruga”, “nova” ali kakorkoli že rečemo…je zlata vredna. Zato bi morale vse tiste bivše, ki ste pravi zmaji malo pomislit, kaj vse dobrega lahko naredite svojemu otroku, če ne trosite strupa po tanovi, ker ta isti strup lahko malček zgreši in pade še na vašega lastnega otroka.
aha, razumem.
je kdo kdaj rekel, da so vse “tanove” zmaji oz. vse “bivše” zmaji?
če se tudi zadnji odstavek nanaša name … ker si pač ves odgovor napisala meni, ti pojasnjujem, da jaz nikoli nisem imela trojčka v smislu moj ex-njegova tanova-jaz. ker bi svojemu ex privoščila srečo bi bila več kot samo zadovoljna, čebi si našel novo. pa si je ne. no, si jih, ampak ne prav tanovih, samo občasne, ki jih sicer hčeri srečujeta, več kot to pa ne.
ne razumem pa, zakaj je otrok sploh zabredel v mamil in alkohol. razlog?
najbrž je res tako, da se, če se starš, pri katerem je otrok, ne posveča dovolj otroku (in glede na to, da imam doma dve najstnici, sem 24/7 na preži kaj se dogaja in mi včasih zmanjka energije), najde kdo drug, na katerega se otrok “nasloni” – drug starš (koneckonec je to njegova dolžnost), sorodnik, sosed, drug zaupnik, tudi učitelj ali trener. sama v mojem primeru vidim, da se hčeri kljub temu, da se me veliko pogovarjamo, še vedno obračata po pomoč/nasvet tudi k mojima sestrama in svojim prijateljicam. je pa res, da ko naredita kakšno štalo (recimo cigarete, alkohol, …) pa izvem prva. :)) kljub temu mi s tako lahkoto stvari uidejo mimo, če/ko nisem dovolj pozorna …
sicer pa kaj naj … otrok pri letih ni več neumen in neveden. v določenih situacijah že odgovarja za svoja dejanja, ko pa je še kakšno leto starejši, pa je še bolj odgovoren.
eni pravijo, da kar se otrok nauči zna. se ne strinjam s tem, ker se ljudje učimo še krepko čez 18 leto, ker človek post festum vidi, kaj so mu starši dali na pot in naredi selekcijo kaj potrebuje in česa ne.
No, tukaj je bil problem v tem, da nje ni nihče nič vprašal. Vse so delali v njeno dobro, mimo nje…in vse je ostalo v njej-žalost ob izgubi očeta, samota, odrinjenost, občutek nepomebnosti…Nihče je ni nič vprašal in vsi so bili bolj obremenjeni s svojimi čustvi, kot z čustvi otroka.
In tako se nekatere bivše spravljajo nad tanove, ker so obremenjene s svojimi čustvi. Otroci pa ostajajo nekje zadaj. In nihče jih nič ne vpraša.
Jaz pa ne verjamem, da neka majhen otrok po defoltu ne mara druge ženske. Tu so vpeta druga čustva. V tem filmu je bilo marsikaj pokazano.
majhen otrok sigurno ne, razen če tista oseba oddaja negativno energijo. ko pa ima otrok tam nekje 12 let pa zelo dobro ve, kaj se dogaja okoli njega in če mama joka ker jo oče vara z drugo, potem pa se ta druga hoče pred otrokom naredit dobro (in mogoče tudi je kot človek, ampak v otorkovo življenje je prišla kot razlog za razdor očeta in mame) … vprašanje kako jo bo oče sprejel.
moj ex je imel tako situacijo pri kakih 12 letih. oče ga je vlačil k svoji ljubici, ki je bila prjazna in dobra n oh in sploh, mama je pa doma jokala in prosila na kolenih očeta, naj ne gre, naj ostane z njo … se sprašujem kakšne posledice je to pustilo na njem.
No, tudi v tem filmu sta se starša opravičila dekletu.
Meni osebno opravičilo nekoga drugega ne pomeni nič. Jaz moram sama predelat. Kako? Ne vem. Predelam pač. Poskuašm pogledat in videt z očmi tistega…poskušam razumet, kaj je moral čutit, videt, da je lahko tako postopal… Ko razumem to, potem mi je lažje. Zbrisat pa tako ne moreš.
mene je bolelo za znoret, ko sem videla, kaj vse sta mi starša ne-naredila, kaj vse prikrila, kako sta se zapletala v laži … pa kaj čem, rešili ne bomo, ker se bosta le še bolj zapeltla, ker iskreno in odkrito in pošteno ne bosta povedala (nočeta, ker bi razkrila vse dosedanje laži). da pa se zapletam v nove … mi pa ni treba. sam da ju ne vidim, ne slišim, pa je vse ok. mi je čisto vseeno kako sta … žalostno, ampak resnično.