Smukniti iz konfekcijske številke 44 v 38
Res pa je, da je trajalo dobro leto in pol, da sem s sebe spravila več kot 20 kg tolšče!
Zdaj sem končno fit! Iz čistega firbca sem šla na podstrešje iskat eno obleko, ki mi je bila nekoč kratek čas prav, kroj in barva sta kot bi mi bili na kožo pisani… Sem si jo danes pomerila in se mi zdi, kot bi zadela na lotu. Še celo malo ohlapna mi je! Jupiiii! Čeprav je stara deset let, jo bom letos spet s ponosom nosila.
Sem se res potrudila!
Kadarkoli sem “imela čas” (kako je to pri ženskah včasih težko vzeti za samo po sebi umevno), oziroma sem si ga izborila, iztrgala, me je neslo ven v naravo: hoja, tek, kolo…
Rezultat:
Kile gredo dol, samozavest pa gor, uredi se prehrana in odnos do samega sebe in do vsega drugega.
Kaj potem, hihi… saj ne grem pozirat za Playboy:))))
Saj tudi rit ni več kot kmečka peč, pa se skompenzira:-)
Raven trebuh in sexy ritka : majčkeno povešene prsi = 2 : 1, torej je rezultat vseeno močno pozitiven.
Nisem pa nikoli imela nevem kakšnih balonov, tako da ni sile. Itak da leta in gravitacija tudi naredita svoje, so what! Sem si všeč tudi z malo uplahnjenimi 🙂
S hrano je pa tako: nisem je postavila na prvo mesto!
Nisem si zastavila nobene diete, ker sem imela z vsemi doslej slabe izkušnje (jojo efekt in občasni napadi volčje lakote…)
Na prvo mesto sem postavila “muving”, gibanje.
Vsak dan pomalem.
Najtežje je bilo začeti. Namen je vedno dober, toda ponavadi ga ubije rutina vsakdanjosti. Tista drobna moč, zaradi katere nadaljuješ – ko se ti ne ljubi, ko “pride kaj vmes”, ko je pretoplo vreme, ko je prehladno vreme, ko je megla, ko je preveč vetrovno, ko “je treba doma pospravljat”, ko so na vrsti “obveznosti za druge”… Tisoč razlogov je, zaradi katerih bi lahko opustila vse skupaj.
Pa nisem. Šla sem ven tudi v dežju, po temi, v mesečini, pozimi, jeseni, poleti, spomladi, v mrkem vremenu – in vse skupaj mi je prešlo v navado.
In če je navada železna srajca, je ne moreš več tako enostavno sleči.
Če se človek navadi preveč jesti, se lahko prav tako navadi dobro in prav gibati.
Jem vse, je pa zanimivo, da so mi uplahnile želje po sladkih stvareh, po kruhu in drugih izdelkih iz (bele) moke; za grickat imam pri roki suhe lešnike, suhe slive, pijem pa najraje vodo, nesladkane čaje, grenko kavo…
Kaj vem, če bi mi uspelo samo s shujševalno dieto. Najbrž ne!
Tako pa sem ubila dve muhi na mah, nabrala sem si kondicijo, mišice in kožo imam čvrste in napete, nobenih mozoljev ni več…
Čestitam, bravo, sem vesela zate. Jaz bi pa rada zgubilča 5 kilc ali pa še kakšno manj in mi ne gre in ne gre niti gram dol. pa sem tudi začela tečt, ser torej 100{04cafd300e351bb1d9a83f892db1e3554c9d84ea116c03e72cda9c700c854465} več ukvarjam z gibanjem kot prej, sladkarije sem spustila na minimum, nekaj sem pazila pri hrani, pristaš norih diet pa jaz tudi nisem. Mora bit vsega po malo. Nisem se več najedla do konca,…. Pa ne gre.
Ima kdo kakšno idejo, kaj bi lahko bil razlog?
Visoka sem 1,68 m, prej sem tehtala 89 kg, zdaj se je jeziček pri tehtnici ustavil pri 67,5 kg.
Še to: ves čas se NISEM tehtala. Ker bi se potem preveč osredotočila na nihanja teže. Pustila sem enostavno stvari teči lahkotno, neobremenjeno. Tudi če sem se pri hrani kdaj “pregrešila”, sem potem drugi dan naredila kakšen kilometrček več, ampak ne za kazen, temveč nekako v smislu, da minus izravnaš s plusom. Tako nimaš slabe vesti, ki te oropa ravno tiste moči, ki je odločilnega pomena za vztrajanje.
Pa malce “norosti” si mirno lahko dovolim, če si želim – ne glede na to, kaj bodo drugi rekli. Če bi se bila na to ozirala, bi mi tudi kdaj zmanjkalo volje, predvsem tiste dobre, optimistično naravnane. Enostavno – grem in če so okrog mene pesimisti in skeptično naravnani ljudje, je to njihov problem, ne moj!
Tudi meni je uspelo od septembra od št. 42 do 36. Od 75 kg na 57 kg.Brez pretiranega odrekanja hrane. Nabavila sem si čist navaden orbitrek, na njem delala vsak večer po eno uro, čez vikend sem pa na kakšen hrib lezla (če je bilo vreme).Od konca najstniških let sem bila nekoliko predebela in cel čas hujšala in se odrekala. Po dveh porodih sem nabacila še nekaj kg in pol sem imela res poln kufr jo-jo efektov, stradanj in preozkih oblačil. In sem se odločila drugače. Gibanje! To je edina prava rešitev. Jedla sem celo hamburgerje, sladkarije, pila pivo… poskrbela sem le, da sem kalorije porabila. Najboljše pa je, da imam tko fino trdo rit, pa stegna, pa nič več ne visi po trebuhu. Sam joški so pa res šli mal u k…c : (