Najdi forum

Naslovnica Forum Zdravje Splošno Zdravstvo pri nas? Je tukaj kdo, ki ima SHIZOFRENIJO ali simptome? Prosim javite se?

Je tukaj kdo, ki ima SHIZOFRENIJO ali simptome? Prosim javite se?

Čisto vseeno mi je, kako se podpišete,

zanimajo me samo vaše izkušnje, občutki, počutje, zadovoljstvo s terapijami, kako si pomagate, h kateremu psihiatru hodite (prejemate le zdravila in kontrole ali vas tudi psihično usmerjajo in spodbujajo – skupne…), prakticirate še druge načine, ki vam pomagajo?

Karkoli – vsaka beseda je dobrodošla in zlata vredna!

Tudi če se z boleznijo srečujete kot bližnji podporniki, družina. Kako gre vam? Vas vključujejo v proces zdravljenja ali brcate po svoje?

Vaše odzive krvavo potrebujem, ker se mi že meša od tega kako majhni smo, ko je potebno pomoč dati…

Sama sicer nikogar ne poznam, morda ti pa lahko pomagam s temle linkom

http://nebojse.caprae.net/portal/index.php

http://www.nebojse.si/Forum/

upam, da bo kej koristilo

Imam prijatelja, če ne jemlje zdravil je za bližnje nemogoč, celo nevaren. Če jih jemlje je sam nesrečen.

nova
Uredništvo priporoča

Ja ko je bolezen izbruhniha je bilo zelo zelo hudo. Tablete so stanje umirile in dolgo let človek potrebuje, da prileze spet gor po stopnicah. Skratka bolezen hitro izbruhne, pot navzgor pa je trnova. Med zdravljenjem se pojavljajo nemoč, brezvoljnost, gibalni sistem je moten, mišljenje skratka vse je postavljeno na glavo. Z rednim obiskom psihiatra in sodelovanjem (če zdravila ne izboljšujejo stanja po npr. 6-mesecih) se je o tem potrebno pogovoriti z psihiatrom in jih zamenjati. Poznam osebo, ki je postala agresivna, med jemanjem zdravil, kar je bil znak za prenehanje jemanja zdravil in od tedaj jih tudi ne uživa več in stanje je stabilno. Nekateri pač niso te sreče in morajo tablete uživati stalno, ker se tudi shizofrenija in depresija lahko prepletata. Zaenkrat toliko. LP in SREČNO!

Jaz poznam mojega soseda, ki ima shizofrenijo in je bil zelo nasilen do svoje mame, vendar se mi zdi, da prej, preden je začel jemati tablete!Po pripovedovanjih drugih sosedov, pa je vsake toliko časa še vedno nasilen, pa tudi zelo čudno se obnaša, tudi ko ga sama srečam!Vem pa, da je med tednom veliko v psih.bolnišnici v Lj, med vikendi pa doma!
Lp

Hvala vsem za odziv in predvsem, da ste se oglasili!

shizi
Si se z boleznijo srečevala sama ali kdo od bližnjih?
Ste si pomagali še kako, poleg medikalne terapije? kako si se borila s tem? Si glasovom sledila, si jih blokirala, poskušala odmislit, si delala kontra? Kaj? So blodnje po 6ih mesecih kaj izzvenele?

Strah me je…

Zakaj strah – a imaš ti probleme?

Moja tašča jo ima, ne je tablet, za širšo okolico je “normalna”, oz. zna se narediti normalno, ko pa smo sami, je pa totalno nemogoča. Koplje jamo na vrtu za konec sveta, 2x na dan gre k maši, ob 12.-ih in ob 15.-ih moli po 30 minut, ob polnoči hodi k nam in nam nosi po npr.en piškot, nič ne posluša, včasih kliče sredi noči in jamra, da se ji zdi, da bo žarnica crknila, ko je tik pred izbruhom ima tako evforijo, da bulji travo rast in ji gre na jok, potem izgine za 2 dni v Međugorje, kjer moli, včasih hodi okoli hiše kot mrtvak,te niti ne spozna, skratka štala….

Draga lost-in-d-spejs!

Se kako te razumem, ker se s tem srečujemo v ožji družini. 10 let je bilo pri nas tako kritično, da dejansko nismo vedeli, kako bomo to preživeli. Potem smo shizofrenika komaj spravili na psihiatrijo, kjer je bil 6 mesecev…na srečno so mu našli pravo kombinacijo zdravil oz inekcij in od takrat živimo bolje, kot marsikatera druga familija.

Bistvo je v zdravilih. Niti ni nujno količina, na začetku jih je več, postopoma gre na bolje…v našem primeru je shiofrenik zgolj na inekciji.

Veliko je tudi odvisno od vrste shizofrenije…čimveč treba povedati zdravniku…vse kar se ti dogaja…edino tako lahko pride do rešitve.

Želim ti veliko sreče in optimizma…

pr ns tut, mi poveš, kako ste ga sploh spravili do zdravnika?

Moja teta že precej v letih je zbolela za hudo demenco vendar z nekaterimi znaki shizofrenije.Različni specialisti si niso bili enotni glede točne diagnoze, je pa potekalo v začetku z blagimi znaki in občasnimi napadi paranoje in blažje agresije kasneje postopoma pa popolna izguba stika z realnostjo. Za njo skrbijo svojci čeprav je že bila hospitalizirana a se ji je splošno zdravstveno stanje tam zelo poslabšalo. Terapijo jemlje že od prvih znakov psihoze ampak kaj drugega razen, da ni toliko begava in agresivna ter ima manj napadov ni zaslediti verjetno tudi zato, ker je pač demenca že toliko napredovala. Pred tem ni imela nobenih znakov psihiatričnih motenj po moževi smrti pa se ji je začelo slabšati. Vem, da za avtorico posta ta izkušnja ni od večje pomoči saj gre za starejšo osebo a lahko rečem le to, da je skrb za njo zelo naporna in od svojcev zahteva ogromno energije in potrpežljivosti. Neka bivša soseda dokaj mlada pa je imela diagnozo shizofrenije in vem le, da je zdravila neredno jemala ter na vsake toliko pristala na psihiatriji. Ni pa imela svojcev, ki bi ji bili pripravljeni pomagati. Navzven je na splošno delovala kar v redu je pa nisem nikoli videla v stanju poslabšanja, ker je šla ponavadi takoj v bolnico.

Diagnozo so postavili moji sestri, zdaj pa ne vem, kako ji pomagat. Rada bi se pogovarjala z mano, mi vse povedala, dogodke mi opisuje vedno znova, sprašuje za mnenje, pa ne vem kaj je dobro in kaj ne.
Občutek imam, da bi ji zelo pomagali pogovori, ampak se bojim, da bi vse poslabšala. Saj veš, če se ves čas pogovarjaš in pogrevaš iste stvari, znaš še verjet vanje. Čeprav ona že verjame, da nekdo upravlja z njo. Hudo je in rada bi ji znala pomagat. Kje začeti, kaj… milijon vprašanj. Ste vi hodili še kam poleg psihiatra? Kakšne skupine, kaka alternativa, ne vem?

Kaj svetuješ? Te lahko prosim za nasvet?

kimzi
Tole se sliši naporno, zakaj pa tašča zavrača zdravila? Zakaj ne obišče psihiatra? Bolezen lahko hudo napreduje, pri nas se je začela že 4,5 let nazaj, pa smo odkrili šele zdaj.

draga moja jaz poznam pa eno ki je bilo zelo hudo in je sedaj na tabletah in lahko rečem da je skoraj zdrava.sama ve kdaj prihajajo tisti dnevi ponavadi je to na jesen in pomlad,takrat obišče zdravnika in je stanje boljše.jaz sem imela pa mamo ki je imela hudo depresijo in je sedaj dobra,sem da dosti pretrpela z njo je hudo ,časovno lahko traja leta a vedno upaj da bo šlo.jaz sem mislila da ne bo nikoli boljše pa je super sedaj proti tistemu kar je blo…srečno

Kimzi…šlo je za splet naključij…in sicer na silo so ga odpeljali, ko je sredi trgovine nekaj norel…grozno res…se sploh ne morem spominjat.

Prej ga leta nismo spravili, ker ti ljudje mislijo da jim nihče ne more pomagat oz. da jih nihče ne razume…

Moja tašča ne je tablet, ker ji je Jezus rekel, da z njo ni nič narobe, da bo že on poskrbel zanjo in da komaj čaka, da pride k njemu v kraljestvo….ko ji zdravnik predpisal zdravila, je nehala hodit k zdravniku in nobeden se ni več spotaknil ob to. Moževa brat in sestra imata tudi shizofrenijo, vendar sestra je tablete, brata pa niti ne poznam, ker je prekinil stike s familijo. Mož se je ločil od nje, ker enostavno ni zdržal pritiska, moj mož je ostal doma, vendar je bil več ali manj odsoten. In zdaj sem jaz tu, edina ki jo vse to moti, ker drugih tako ali tako ni. Sem hotela govoriti z njenim zdravnikom, pa ga menda sploh nima že 20 let. Tisti, ki res ne živijo s tako osebo, ne vedo, kakšno breme ja lahko ta oseba. Mož se enostavno ne sprijazne s tem, da je treba nekako urediti to agonijo, sama pa niti ne vem, na koga naj se obrnem za nasvet, pomoč, karkoli, kar bi pomagalo.

Ta hujše se je umirilo po hospitalizaciji, ki je trajala 1 mesec. Ampak je bilo res hudo. Očitno so mi takoj ustrezala zdravila in je šlo na bolje. Za izhod je pa mož vztrajal, da me odpustijo in zdravnica mu je namignila, da naj me malo “priganja” z delom, ker dejansko nisi za nič sposoben (ampak to mi je povedal šele po nekaj letih). Tako da ko sem bila odpuščena sem sama vodila gospodinjstvo za 4-člansko družino, ostalo pa počivala, ke ni šlo drugače.
Poskusila sem s homeopatskim pripravkom in nekaj časa vztrajala, vendar ker nisem čutila nobenega izboljšanja prenehala.
Ne vem točko v kakšnem stanju je sestra ampak mislim, da jo je najboljše poslušati in ji pustiti, da pove svoje, saj tudi terapevti to počnejo. Pomembno je, da REDNO JEMLJE ZDRAVILA in ne PRENEHA SAMOVOLJNO, ker se stanje lahko PONOVI. Lahko gresta na sprehod, skratka svež zrak,narava…
Ne vem ali se zavedam svojega stanja? Pogovarjaj se z njo kot sicer z vsemi drugimi. Če pa sestro skrbi in če se zaveda stanja v katerem je jo pa tolaži, da bo vsak dan boljše in bo zopet kmalu v stari formi ampak stanje v katerem je trenutno je potrebno prebroditi in iti naprej in nikakor ni sama s takšnimi težavami. LP

shizi
Hvala za košček tvoje zgodbe. Mi je lažje, ko te berem. Sploh mi daješ polno upanja, ker si bolje. Čestitam za uspeh! Sreča v nesreči je bil verjetno prav tvoj mož. Sestra se je s fantom razšla, stara je 26 let, od prijateljev se umika, ostaja doma.
Si imela blodnje in glasove tudi ti? Sestra se vsega in zdravstvenega stanja zaveda, zato končno čuti potrebo, da bi se o tem pogovarjala. Pred tem se je zapirala, umikala, bala komurkoli povedati! Groza, si sploh ne morem predstavljat kaj je nosila s sabo.
H kateremu zdravniku pa si hodila? Mi lahko zaupaš?

lost-in-d-spejs, če si iz Ljubljane, na Psihiatrični kliniki poteka program izobraževanja za svojce, 9 tedenski program, 1x tedensko v obliki predavanj, v katerem izveš veliko o bolezni, zdravljenju, kako ravnati, kako se pogovarjati,kako pomagati. Lahko se ga udeleži tudi bolnik sam, ko mu zdravstveno stanje dopušča.

Hvala za namig. Bom poklicala in seveda šla tja!

Hvala za namig. Bom poklicala in seveda šla tja![/quote]

Lahko ti poizvem, kdaj se začne naslednji ciklus in koliko je že zapolnjena skupina. Sporočim jutri.

New Report

Close