Ločitev, nezvestoba in ljubezenski nasveti

Odgovarjajo: Boštjan Topovšek, Core Energetics telesni psihoterapevt, Mojster Coach Nevrolingvističnega programiranja • Mirjana Frankovič, transkacijski analitik - psihoterapevtka, doktorandka SFU Dunaj • mag. Irma Hus, specializantka psihoanalitične terapije

Hladnost

Default avatar
Pozdravljeni!

Imam problem, enostavno ne znam ljubiti oziroma bolje rečeno, ne znam tega pokazati. Na zadnje sem spoznal čudovito punco, ki jo imam zelo rad, vendar sva odnos prekinila, ker sem jaz dajal občutek hladnosti.
Zelo jo imam rad, vendar sem jo s svojimi dejanji pripeljal tako daleč, da ni več zdržala. Vendar pri sebi spoznavam, da je v meni premaknila nekaj več kot ostale in da sem se začel spreminjati. Vendar očitno prepozno oz. prepočasi.
Kaj mi svetujete?

Halden
Default avatar
Sam si že pravzaprav prišel do rešitve - priznaš problem in se ga zavedaš - torej povej vse to kar si nam tudi njej, pa se bodo zadeve pričele ponovno ogrevati.
Če te je imela resnično rada (kar veš samo ti), bo razumela in priznanje upoštevala in ti pomagala, da bosta skupaj gradila toplino na nadaljnjem odnosu.
Si na pravi poti - učiš se na lastnih napakah. Čestitke in polno ljubezni ti želim! Ne boj, ničesar nimaš izgubiti.
Default avatar
Sem imela podobno izkušnjo tudi sama. Z partnerjem sva se imela prvih 5 mesecev oh in sploh. Čustva, spoštovanje, zaupanje, skratka vse. In sčasoma je on začel te stvari opuščati. Vse je postala rutina, ni bilo več objemov, ni bilo občasnih SMSov, ni bilo lepih besec, čedalje manj cartanja....
Pa sem mu to večkrat omenila, da v tako hladnem odnosu ne morem živeti naprej. On pa je vedno odgovarjal: da to ni res, da je isto kot prej, da ne ve zakaj mi ne more več kazati čustev, skratka zaradi teh stvari so se začeli prepiri in nagajanje z njegove strani.
tako sem vezo po 4 letih zaključila. Naj omenim še to, da imava hčerkico staro 16 mesece.

Moje mnenje glede izkazovanja čustev pa je sledeče: če imaš nekoga resnično rad, če ga ljubiš čustva prihajajo sama od sebe in nezavedno. Sama si nikoli nisem rekla, no zdaj ga bom pa objela, ker sem to naredila podzavestno in ne zato, ker bi to morala narediti.

Razšla sva se 3 tedne nazaj in to ni bilo prvič, temveč šestič! So trenutki, ko mi je hudo, ampak se zavedam, da s takim človekom nebi mogla več naprej živet. Ker če je pri 40 tih letih tak, bo tak tudi ostal.
Default avatar
Delajte to, kar čutite vendar, kaj je treba zato kaj premišljevat hladnost je nekaj karakternega, se ne da spreminjati, če imaš nekoga rad, ga boš objel pa če si še tako hladen, zakaj pa se je ohladil je pa druga.....razčisti sama.
Default avatar
se strinjam, da je to nekaj karakternega, veliko, mogoče še več, pa je pogojeno z otroštvom. Moj mož je bil iz družine, kjer je ata mamo tepel, bili so kmetje, garači, mama je morala biti vedno tiho in doma, on je šel, kadarkoli se je spomnil, v gostilno... skratka, otroci so dobili s šibo, če niso na prvo besedo tekli delat... in mož je zrasel brez poljubov, brez objemov. bil mi je strašno všeč, ko sem ga prvič videla, a zelo "lesen", čeprav je imel že več deklet prej. človek je bil zavrt, do žensk je imel zelo nepravilen odnos, ampak jaz sem ga imela tako rada. Ampak glej, z leti sem ga precej spremenila. Počasi, tako nevidno se je spreminja. danes, po 25 letih, bi rekla, da je pa res soliden mož. Ni pa med nama toliko objemov in poljubov, kot mogoče pri kakem drugem paru. Ker enostavno ne prenese objemanja in nežnosti. Še vedno ne. Se pa pri seksu zelo potrudi za mene. In vidim iz drugih stvari, da me ima rad, samo nikoli mi tega ne reče. Otroke je vzgajal tudi tako brez pretiranih nežnosti, ampak jih je pa vedno peljal, jima dal denar, če sta prosila ....itd itd..skratka: lahko bi se ločila, ampak sem spoznala, da je zelo dober človek, me ima rad in me spoštuje, ampak tega enostavno ne zna pokazati in ne MORE! jaz sem si prišla gor, da je važno to, kar čutim. Čutim pa, da je bil otrok brez ljubezni in mu ne zamerim. sem pa zato jaz dala svojim obilo ljubezni in so normalni, ljjubeči trije fantje.
Default avatar
cutty

moj je imel lepo in ljubeče otroštvo. In bil je prvih 5 mesecev kot noč in dan, glede na to kar je bilo zadnje leto. Bil je ljubeč, spoštoval me je, upošteval je tudi moje želje in mnenja in obratno. Potem pa je počasi začel te stvari zanemarjati. Jaz sem se še vedno trudila in to do zadnjega,pa me je vedno na nek način ''odbil00, češ ne naslenaj se me rama boli, ne morem te čohatimam roke za glavo, ne zdaj gledam film...... Čutila sem, da živim v vedno bolj hladnem odnosu.
Tega se je zavedal tudi sam, da počne narobe, pa se ni želel potruditi niti malo. Vem da sem tak, pa ne vem zakaj.
Poleg tega pa tudi ni bilo komunikacije z njegove strani in če ni bilo po njegovo ( šport, pivo s sodelavci.... ) je raje spokal cunje in šel.
Z vsemi temi dejanji je dokazoval, koliko mu pomenim jaz in otrok.
Še cel kup drugih malenkosti bi lahko naštela,morda drugič. Sem samo človek, ki rabi del topline, del varnosti z nekom, del ljubljenosti, pa mi tega ni hotel-želel pokazati.
Odselil se je nazaj k svoji mami in naj tam tudi ostane. Kajti če pri 40tih tako razmišlja, bo tako razmišljal tudi v bodoče.
Default avatar
apple74 je napisal/a:
Po mojem je tvojega minilo in si mu na nek način šla ti na živce... Samo predvidevam in sklepam po sebi. Ko je mene minilo, mi je tudi lahko šlo na živce vse, še tako brezvezna stvar. In tudi mi ni biloveč do tega, bi ga mogla čohat. v takem primeru je pač najbolje, da se ljudje razidejo. Če ni, ni.
Default avatar
apple74,

verjetno se je šparal za drugo. Jaz drugega razloga ne vidim. Ker če bi bilo od začetka tako, da ti ni dajal tistega, kar si pričakovala in kar je normalno, da pač fant dekle objame in obratno, potem bi že nekako razumela. Je res, da je mogoče prve mesece, v fazi zaljubljenosti, objemov, cartanja, poljubov... bistveno več kot potem, ko že enkrat živiš s partnerjem... a vendar se za vse najde čas, če so le prisotna obojestranska čustva.

Midva s partnerjem se ne poljubljava na vsakem koraku, ne "skačeva en na drugega" na vsaki klopci, kot to počno nekateri najstniki, ker pač nisva tako vzgojena in ker tega nisva vajena iz življenja. Naj omenim, da se ne moji ne njegovi starši nikoli niso poljubili pred nami otroci. Morda sva zato malo staromodna. A vendar se imava rada in ko sva sama, znava to tudi pokazati.

Možno je, da so nekateri ljudje na splošno bolj hladni, ker gre za ponavljajoče vzorce iz družine in mogoče je tako tudi pri "Hladnem". Velikokrat pravijo, da pogovor rešuje marsikaj.
Default avatar
Hladen je napisal/a:

Prav imaš, tudi ljubezni se je treba učiti. Če ti res toliko pomeni, naredi takole: podobno kot si napisal tule, ji napiši e-mail, da jo imaš rad, pa da ji to težko pokažeš,ker tega še ne znaš dobro, da pa to želiš popraviti, ali pa enostavno pojdi do nje, in jo objemi... za dooooolgo jo stisni k sebi,brez besed, če te kaj vpraša samo reci: "ne morem brez tebe, pomagaj mi, da ti to večkrat pokažem".

Moraš zbrati pogum in nekaj ukreniti, brez truda ni nič, in vse poti se začnejo s prvim korakom - ta je najtežji...

Srečno in pogumno naprej.
Default avatar
Spomni se, kateri od staršev te je negoval. potem se spomni, kako te je negoval. No... nekako tako pričakujejo ljudje v partnerstvu, da se negujejo. Če tega nisi doživel pri starših, bo težk. Se boš moral naučiti: skozi filme, več izkušenj, moraš preizkušati, kaj je ok....
Default avatar
Apple 74
Najbrž ga je res minilo, prvih nekaj mesecev je meja, četudi ti je nekdo začetka všeč in je v redu po karakterju in si tudi sam želiš zveze. Pa lahko kmalu ugotoviš, če bi zvezo nadaljeval s to osebo ali ne in potem če ne, ti ta oseba začne it na živce, kar izražamo s tem, da nas motijo stvari in traja še nekaj časa, da razčistimo, ker pustit nekoga, ki je zainteresiran ko sam nisi več, ni lahko.
Default avatar
Če jo imaš res rad in si želiš biti z njo boš zbral pogum in jo poiskal (poklical, pisal), potem pa se z njo iskreno pogovoril. Kot so ti že napisale, ne bo lahko niti prijetno ampak so stvari v življenju, za katere je vredno tvegati.

Sicer pa si lahko prebereš debato s foruma čustvena inteligenca, govorili so o čustveni distanci. Mogoče med odgovori najdeš tudi kaj za sebe.


http://med.over.net/forum5/read.php?163 ... sg-4819960
Default avatar
Zelo se strinjam z Dito. Nisi ji pokazal ljubezni na pravi način. Ampak, če hočeš nazaj, moraš vedet kaj spremenit, da bo zadeva funkcionirala. Tako jo boš tudi precej lažje prepričal. Spet bom predlagal knjigo 5 jezikov ljubezni. Pred kratkim sem jo prebral in moram rečt, da sem s pomočjo nje spregledal (kot Esmeralda). Žal, sem jo mogoče dobil v roke "prepozno". Bomo še videli.
°°°°°°°°°°°°°°°°°°°°°°°°°°°°°°°°°°°°°°°°°°°°°°°°°°°°°°°°
Če meniš, da se ti godi krivica, ne išči maščevanja, kajti morda je tvoja nesreča le poduk, ki si si ga prislužil za nekaj, kar si spregledal." Eros [psi] st. 345
Default avatar
Zadeva je takšna, da sem jo dokončno izgubil. To sem spoznal sedaj tudi sam, ker mi ne verjame, da se lahko drastično spremenim. V meni se pojavljajo občutki obupa, žalosti, tesnobe, jeze, ljubosumja.
Upam, da mi bo to dobra šola za naprej, vsekakor jo bom pa pogrešal, če ne drugega kot človeka, s katerim sva se intelektualno zelo dobro ujela.
Ona je obremenjena s svojimi leti in vem, da bo sedaj hitela v novo vezo, kar me po eni strani boli, ker bom vedel, da je nekdo drug ob njej. A ker jo imam rad, ji iskreno želim vso srečo, ker si jo zasluži.
Sam pa se sedaj borim s strahovi, no, upam, da me bo pa katera le rada imela, saj sem baje v najboljših letih.

Hvala, ker ste prebrali to.....
Default avatar
Hladen je napisal/a:

Hladen, bravo spoznal si zdaj pa le delaj na sebi, ne zdaj pozabit na to, itak se najde za vsak lonec pokrovka, tudi zate se bo ne obupaj, ko najmanj pričakuješ pride in te zadane da pozabiš dihat in živet!!!Verjemi ...
Default avatar
Hladen je napisal/a:

Tudi sama ti ne bi verjela, da se boš drastično spremenil. Ko bi mi pa dejansko pokazal en korak do spremembe pa bi se odločila, da ti dam še eno možnost! Spremeniti se pomeni, veliko dela na sebi in ogromno časa, da je kje kak rezultat. Dobrodošlo že to, da si priznal zmoto in se predramil, morda je bila prav ona ta, ki ti je odprla oči in ti je bila namenjena zato.......stvari se dogajajo z nameni ne kr tako iz lepega, vse ima svoj namen!
Default avatar
Hladen, žal mi je, da se vajin pogovor ni končal tako, kot si upal da se bo, ampak tudi jaz ne verjamem, da si se čudežno spremenil.

Zanimiv mi je tvoj stavek "Ona je obremenjena s svojimi leti in vem, da bo sedaj hitela v novo vezo ..." V prvem postu pa si napisal, da zaradi tvojih dejanj ni več zdržala. Se mi je pojavilo nekaj vprašanj.
Se ti zdi, da ni zdržala s tabo zato ker si slab kandidat za moža (ker ji po tvoje tiktaka biološka ura) ali zato, ker ob tebi ni čutila ljubezni, sama pa noče trpeti v zvezi, v kateri je ni (na forumu nešteto zgodb)? Je ljubezen na recept in bo ona našla novega kar za naslednjim vogalom in bo ta povrh še pravi? Če verjameš da lahko ona, zakaj misliš da ne moreš ti? A verjameš da te nikoli ni imela rada in nje vajin razhod ni prizadel? Si se vprašal, kako se je zaradi tvojega hladu počutila ona? Se je počutila prizadeta, nesprejeta, neljubljena...? Zakaj ti ne upa še enkrat verjeti? Kaj je zadrževalo tebe, da ji nisi upal pokazati svojih čustev?

Reči hočem, da ni dovolj da človek pokaže svoja čustva, ampak se mora naučiti slišati, razumeti in upoštevati tudi čustva partnerja pa tudi sprejeti odgovornost, če ga je prizadel. Šele takrat mu lahko partner res verjame in mu zaupa.

Mogoče bi razmislil tudi v tej smeri. Ne vem, če ti bo pomagalo pri tej punci, vsekakor pa ti lahko pri naslednji.
Default avatar
Se strinjam s Cutty. Težko jo boš prepričal samo z obljubo, da sse boš spremenil. Če ni prepozno (ne vem, v kakšni fazi sta), ji poskusi to pokazati, poskusi ji razložiti, še prej pa moraš točno vedet, kaj je šlo narobe in kako bi to popravil, če bi dobil priložnost. Le tako ti lahko uspe.
°°°°°°°°°°°°°°°°°°°°°°°°°°°°°°°°°°°°°°°°°°°°°°°°°°°°°°°°
Če meniš, da se ti godi krivica, ne išči maščevanja, kajti morda je tvoja nesreča le poduk, ki si si ga prislužil za nekaj, kar si spregledal." Eros [psi] st. 345
Default avatar
Selma2009 je napisal/a:

Selma2009 hvala za nekaj iztočnic!

Verjamem, da sem jo s svojimi dejanji prizadel. Vem, da je velikokrat jokala in mi tožila, jaz pa sem sebe postavljal v sredino in ji rekel, da ne morem delati v tako neustvarjalnem okolju. Ja vem, rekla boš, da je že nisem imel dovolj rad. Ampak sem jo imel, vendar imam problem iz otroštva, ker je v naši družini vladal alkohol in edini način, da sem nekako "preživel", da sem postal hladen, da ne pokažem čustev, ker sem bil najbolj prizadet od osebe, ki mi je bila starš. Ta vzorec sem potem odnesel na vsakega partnerja.
Sedaj sem se temu odločil narediti konec. Vpisal sem se na terapijo in delavnico, da začnem. Ona mi želi pri vsem tem srečo, a pravi, naj ne upam, da bova še kdaj skupaj, da se moram spremeniti zaradi sebe. To sem sedaj sprejel in grem naprej, a vseeno mi je zelo hudo.
Verjetno ona tudi trpi, čeprav mi pravi, da je dobro, da me ne pogreša in da me nima več rada. Te besede res bolijo, a jih jemljem kot neke vrste obrambni mehanizem. Nikoli pa ne veš, kaj bo prihodnost prinesla. Mogoče se pa najine poti zopet združijo.
Sedaj ji moram pokazati spoštovanje in ji pustiti čas in prostor, hkrati pa si moram pustiti toliko priprta vrata, da bo videla napredek (če bo, mislim pa da bo).
Kar pa se tiče "materiala" za moža oz. očeta pa mislim, da sem kar dober :).

Hladen
Default avatar
Verjamem, da si jo imel po svoje rad, ampak ona od tvoje ljubezni ni imela prav veliko. Ljubezen se ne kaže z besedami, ampak z dejanji, pri tebi pa je izpadlo, da si zagledan le v svoj svet in misliš le na svoje potrebe, na njene pa nič. Četudi razume tvojo preteklost in te je imela rada, mora poskrbeti zase, zato od nje ne moreš pričakovati, da bo zdaj zaradi tvoje bolečine pozabila na tisto, ki jo je zaradi tvoje nedostopnosti čutila ona. Za ljubezen te je malodane prosila, z besedami in s solzami, vendar zaman. To človeka izčrpava, dokler preprosto ne zmore več. In ti si s spremembami čakal tako dolgo, da je stopila čez rob. Zato so besede, da te nima več rada, mogoče res obrambni mehanizem, ali pa v tem trenutku v resnici ne čuti nič, ker si ne dovoli čutiti (to sam dobro poznaš). Strah, da ti bo še enkrat »nasedla«, potem pa bo vse po starem, ni iz trte zvit.
In ima prav, ko pravi, da se moraš spremeniti zase, ker to pomeni, da boš odgovornost zase prevzel nase. Ona je svoje povedala v preteklosti, zdaj je na tebi, da opraviš svoj del. Vendar za sabo ne ruši mostov. Pusti času čas. Ukvarjaj se s sabo in končno razreši problem, izogni se obupovanju in samopomilovanju (razen tu in tam, ko človek pač kloni), poskušaj razumeti tudi njo in ne sili vanjo, potem pa boš videl, kam te bo pripeljala pot.

PS: Me veseli, da si good father material:).

Moderatorji

Boštjan Topovšek , Core Energetics telesni psihoterapevt, Mojster Coach Nevrolingvističnega programiranja
Bostjan_Topovsek
Mirjana Frankovič , transkacijski analitik - psihoterapevtka, doktorandka SFU Dunaj
MirjanaFrankovic E-posvet
mag. Irma Hus , specializantka psihoanalitične terapije
Irma Hus