moj sin prvošolec se pretepa
moj sin prvošolec se pretepa
Napisal: razočarana in jezna
Datum: 05.02.2009 13:58
Saj ne vem kje naj začnem.
V glavnem učiteljica in njene pomočnice so se začele pritoževati nad našim fantom, da se kar naprej za vsako stvar pretepa in obračunava z vsakim, ki mu pokaže kriv prst.In da ga že morata prav ” stražiti “, da se ne zgodi kaj takega.
Baje se že tudi starši pritožujejo in da je otroke že malo strah hoditi v šolo.
Saj me je učiteljica skušala potolažiti, da ni edini, da se zaveda ko naredi narobe, mi smo se doma o tem že ful pogovarjali, mu dali tudi kazen, tako, ki ga najbolj boli ( prepoved računalnika ), a ni nič bolje.
Imamo še enega starejšega otroka in se med sabo redko stepeta, tudi mi se med sabo hvalabogu razumemo in imamo radi, tako da nam je vse to zelo tuje, a je učiteljica rekla, ja v šoli je čisto drugo okolje…
Pri učenju, pomaganju, sledenju snovi je eden najboljših, po drugi strani pa nasilje. Me je kar strah tega, da se bo stopnjevalo, sploh ne veva več z možem kako odreagirati…
kaj naj?
lp
Pred kratkim sem nekje brala, da otroci prenašanjo na vrstnike način domače vzgoje.
Če so od doma navajeni avtoritativne vzgoje, potem to prenašajo naprej.
Pri tvojem sinu bi bilo v tej smeri možno (ne vem – morda – razmisli) sklepati, da je od doma navajen biti fizično v podrejenem položaju, ker čuti, da so (ste) vsi okoli njega močnejši (nikar tega ne jemlji tako, kot da z njim odma fizično obračunavate – NE!).
Zato je v skupini sebi enakih, našel možnost samodokazovanja fizične moči nad tistimi, ki se mu zdi, da so v njemu podrejenem položaju.
Kazen “brez računalnika” tudi ni najprimernejša za pretepanje sošolcev.
Kazen naj bi bila povezana s prekrškom.
V knjigi “Kompetenten otrok” je super razložena smiselnost kaznovanja – primer:
Policaj vas ustavi zaradi prehitre vožnje in vam reče: Prehitro ste vozili, za kazen ne boste smeli na smučanje…
Najbolj smiselna kazen za prwetepanje sošolcev bi morala biti v šoli: osamitev od razreda (mora sam sedeti v klopi) in prepoved igranja s sošolci za določen čas.
Pogovori se z učiteljico.
Samo od sebe ne bo minilo. Morda se fant ne zna postaviti zase drugače, kot s pestmi. Kako pa doma rešuje nesporazume z bratom? Včasih se stepe, kaj pa drugače? Zna reči bratu, naj neha, ne da bi ga udaril? Kako pa je bilo v vrtcu?
Vsekakor se ob vsaki situaciji, ko koga udari, pogovorite, zakaj je do tega prišlo. Kaj je oni drugi naredil, se je sin čutil ogroženega, misli, da bo reva, če ne bo udaril. In vedno se pogovorite, kako bi sin naslednjič konkreten primer rešil brez nasilja.
V knjižnici si izposodi knjigo Prijazni učenci prijazni razredi. Tam boš našla marsikaj primernega za pomoč pri pogovoru in odkrivanju razlogovo, zakaj vsakega takoj udari in nasvetov, kako reagirati nenasilno.
Naš prvošolec je zelo podoben – v znanju blesti, v disciplini pa … adijo pamet 🙂
No, danes grem na govorilne, pa bom lahko poročala, če je že kaj bolje. No, že vmes mi je vzgojiteljica sicer namignila, da se je nehal pretepati (prva dva meseca je bilo pa grozno).
Mi smo se ogromno o tem doma pogovarjali, vsak dan sem mu trobila, naj spore rešuje z besedami ali naj pove učiteljici – no, ta nasvet očitno ni bil dober, ker mi je potem ta ista vzgojiteljica omenila, da za vsako stvar tožari in da to nikamor ne pelje.
Jaz sem imela občutek, da naš išče pozornost učiteljice – učiteljica mu je namreč zelo všeč in najbrž je tako iskal njeno pozornost, saj je vedel, da ga bo takrat opazila.
Moj nasvet: ogromno pogovarjanja na to temo, čeprav se ti bo včasih že zdelo, da ni nobenega napredka in da je vse skupaj brez veze. Jaz verjamem, da enkrat mora pasti na plodna tla in da se ga bo slej kot prej že prijelo. Je pa resno treba začeti s tem že v prvem razredu, ker sicer se nasilje le stopnjuje. In v 7., 8., 9. razredu je zelo pozno za prepričevanje otrok, da nasilje ne pelje nikamor.
Meni je toliko hujše še zato, ker sva oba z možem učitelja in vsakodnevno rešujeva spore vsaj 25 otrok.
Lp, Ajs
Tudi jaz se strinjam s predhodnicami, da se dajte pogovarjati doma, čimveč, da se ne sme pretepati. Da pa bo kaj zaleglo, bi morali prepovedati tudi pretepanje doma – med bratoma (čeprav je redko). Za oba.
Če kazen – računalnik – ne zaleže, se spomnite drugo, ki bo bolj učinkovita. Še najbolje v dogovoru z učiteljico. Nataša in Ajs sta ti dali dobre nasvete.
Bi pa izpostavila še pozitivno pozornost. Kadarkoli boš opazila, da sin konflikt (tudi če čisto mali) rešuje na neagresiven način (lahko se tudi glasno krega), ga za to pohvali.
Ja moram rečt, a sem se ravno zato obrnila na te forume, ker mi določene stvari ne grejo skupaj.
Mislim da se doma ne počuti podrejenega kot je rekla natašah, ker je mlajši pa v kaki stvari celo bolj blesti kot brat.Kar se tiče športa, uboganja, jutranjega vstajanja, spravljanja, reda…bp. Tko da bom res šla do knjižnice po knjige ki ste mi jih prdlagale in upam da najdem kak konkreten nasvet.
Mogoče je kaj povezano z učiteljico kot je rekla Ajs, ne vem ji bom omenila kaj misli ona o tem, sem se pa tudi sama zamislila o tem ali je kazen z računalnikom res sploh smiselna, ne vem.
Se slišimo.
lp
Hoj,
jaz sem na to pomislila, ko mi je učiteljica oktobra rekla, da sin želi vedno v jutranjem krogu sedeti zraven nje in da je užaljen, če se usede kam drugam … Tako, da mislim, da je res vzbujal njeno pozornost.
Če ima okrog sebe nove sošolce, se mogoče skuša pokazati pred njimi – pri nas to ni, ker so bili vsi razen dveh punčk že prej skupaj v vrtcu.
Pa še en nasvet … čim večkrat na govorilne ure, da boš čim bolje seznanjena z dogodki, ki se zgodijo v šoli. Še bolje je, da se z učiteljico zmenita, da ti v beležko napiše, kdaj in kaj se je zgodilo – če se seveda ne vidita. Jaz namreč učiteljice ne vidim nikoli, saj je zjutraj še ni, ko ga pridem iskat, je pa tudi ni več.
Lp, Ajs
Ravno to blestenje je malce “moteče”…
Morda otrok pač doma blesti zato ker mu je jasno, da je tako pač doma? In da vam je zato všeč? Morda misli, da ga v nasprotnem primeru ne boste marali?
Morda je naveličan “blestenja” in popolnosti in se sprosti tam, kjer se pač lahko?
Doma ne, zato ker mu je jasno, da to ni lepo in da se je treba obnašati “všečno”! Zato se pa sprosti tam, kjer ga starši ne vidijo!
Te stvari le razmišljam …. ne trdim, da je tako.
Priporočam v branje:
Zoran Milivojević: Mala knjiga za velike starše
Jasper Juul: Kompetenten otrok in Jaz sem jaz, kdo si ti?
No, da vam povem, da sem na poti iz službe že bila v knjižnici in si izbrala pe knjig.
Kar se tiče Mnenja, je že res da tu gor ima vsak svoje mnenje, ampak takega pa res ne rabim.
Verjemi, da se sama preveč zavedam, kako slabo vplivajo računalniške igre z nasiljem na naše otroke in skušamo pri nas doma te stvari kar se da omejit in naš fant do teh iger in risank pride samo pri kakšnem prijatelju na obisku, poleg tega imamo računalnik v istem prostoru, kjer smo večino časa, da ga imamo na “očeh”.
Jaz vem, da tudi ni tako pametno otroke tako izolirat in jim vse prepovedat, kar je za nas grozno( igrce in risanke), ker jim poleg drugih otrok, ki pa to lahko počnejo, nelagodno in kar zdi se jim, da se jim godi krivica.Ker sosedov lahko, a jaz pa ne smem.
Čeprav naju z možem to ne gane, čeprav sem se že začela spraševati, da ni ravno tu največja težava. Prepovedan sadež je najslajši…
Ko preberem literaturo se vam oglasim s kako pametno več, če jo bom odkrila seveda.
Lahko je biti pameten, ko pa je treba stvari udejanit pa zmrznemo.Pa to leti izključno na mene, zato sem se obrnila še malo na vas.
MNENJE tebi pa lep dan še naprej.
lp
Po moje je najbolj smiselno ugotoviti, v katerih situacijah za reševanje težav uporablja pretepanje.
Tu bi učiteljica zagotovo najlažje dala informacijo.
Tako za ‘ob strani’ seveda tudi ni slabo ugotoviti, od kod mu sploh vzorec, da se težave rešuje s pretepanjem (če se ugotovi npr. da kdo od odraslih – včasih so to sorodniki – otroka kaznuje s pretepanjem, je prva stvar, da se mu začne dajati zgled, da se s tem neha).
Potem pa otroku najprej ozavestiti čustva v situacijah, ko se tepe. Če npr. tepe vsakič, ko bi se hotel vključiti v igro drugih: vprašati ga, kako se takrat počuti, kaj razmišlja – skratka, ugotoviti, kje je tista ‘prelomna točka’ ko udari. Potem pa ga naučiti, da najde boljšo rešitev od pretepanja. Ker se je morda ne bo domislil sam, mu pri iskanju te rešitve pomagamo. Npr. če se hočem vključiti v igro drugih, jim povem, da bi se rad pridružil oz. prosim, če se lahko pridružim. Seveda ga je potem potrebno naučiti, kako se bo odzval v obeh primerih (če bo in če ne bo sprejet v igro).
Zdi se mi, da bi še najbolj zaleglo, če ga te iste stvari uči učiteljica v šoli in vi doma – vsak dan na konkretnem primeru, ki se je npr. zgodil in ga ni ustrezno rešil. Seveda tudi pohvala, kadar problem reši ustrezno (brez pretepa).
Popravilo se seveda ne bo čez noč – bodo pa zagotovo ustrezne spremembe (najprej manjše, nato morda kdaj celo korak nazaj, ko bo treba spet obnoviti ‘znanje’, pa potem kak večji korak naprej.
Kar sem imela sama stika s takimi otroki – če resno delaš z njmi (v navezi starši – učitelj) se lahko veliko popravi v enem letu, še več pa v treh (prva triada). Si je pa res treba vzeti čas za pogovor o problemih, čas za učenje ustreznih ravnanj. Oboji skupaj – starši in učitelji lahko naredijo veliko.
Evo, sem z govorilnih ur …
Stanje se je čisto popravilo, baje se ne pretepa več, vzgojiteljica je rekla, da se mu vidi, da se kontrolira in da ne udari zato, ker ve, da to ni prav. je pa rekla, da ji je kar malo hudo, ko ga gleda, da se kontrolira … Tu sva se pa z učiteljico strinjali, da je kar prav, da se …
Trenutno pa zavija z očmi, kadar se mu kaj zdi brezveze oz. se mu česa ne ljubi delat …
Ja, vedno bo kaj 🙂
jezna in razočarana – glede mnenj pa se ne sekiraj preveč … sem pričakovala še VELIKO hujši napad idealnih Monovk 🙂
Lp, Ajs
Ne vem kaj naj napišem glede na to da vsi to doživljate kot samo prehodno obdobje ( joj ne vem,……??) vsak si pri sebi misli sej mogoče ga bo pa minilo.
Kako pa se naj jaz počutim, ko mi skoraj vsak drugi dan prvošolček, za katerega vemo že dolgo da je problematičen maltretira mojega predšolskega sina, včeraj ga je brcnil v mednožje danes ga je lovil po stranišču in brcal, a naj čakam da mu bo kdo prijazno dopovedal da se tega ne počne ???
A naj imam otroka doma???? toliko časa da bo onega minilo razgrajanje ? Ali naj doma učimo otroka kako se naj izogiba…….naj ga učim bežati, naj čakam da ne bo hotel sploh več obiskovati pouka?
Kaj naj naredim ?
Včasih je bil red,…… zakaj…..zato ker so tudi učitelji znali naredili red, sedaj pa jih dobesedno najebejo ko kakšnega otroka malo bolj na trdo primejo.
Problematičen otrok nazadnje dobi pri starših podporo.
Ko se bil jaz v osnovni šoli, in sem napravil kakšno bedarijo me je oče naklestil da mi na misel ni nikol več prišlo da bi kaj takega ponovil.
In zato sem mu še danes hvaležen.
V premislek vsem takim ki samo mirno dopovedujete, svojemu otroku čim prej vbijte v glavo da se tega ne počne, sicer vam bo nekaj bodobnega rezložil njegov starš, na način , ki ga boste vsi zastopili !!!!
Lep pozdrav.
MP