Ne vem, če je naslov teme ravno pravi, glede na to, kar bi rada vprašala.Sinoči smo imeli doma en “kratek stik”, ko sta nama najina dva otroka (13 in 11 let) dala vedeti, da sva najbolj grozna starša, ker morata onadva doma delati. In da tega ne zahtevajo doma pri nobenem od njunih prijateljev. Da se razumemo – pač oba z možem sva v službi, dnevi so polni vsega in meni se zdi absolutno prav, da otroci pridonesejo svoje v skrb za to, da je doma kolikor toliko pospravljeno in urejeno. Nisem noben fanatik glede pospravljana, zdi pa se mi prav, da imata poleg šole (ki jo delata OK), interesnih dejavnosti in prostega časa tudi nekaj obveznosti, kar se tiče doma. Že itak mislim, da je v mestu v bloku premalo dela, da bi se otroci naučili delat. Sploh za fante je tole delo doma “bljak”.
Kaj torej morata moja “revčka” delat?
– vsak dan eden zvečer pospravit posodo
– na dva dni posesat
– pomest, ko je potrebno
– redno odnašat svoje cunje v košaro pri pralnem stroju, jih obrnit
– po vsakem pranju in sušenju zložit in pospravit v omare svoje perilo
– ko je čas si preobleči posteljo
Zanima me, keko imate tole urejeno pri vas.

Pri nas morata tudi delati vse to, plus še ostala dela, ki so v hiši in zunaj nje.

Meni se zdi prav, da imajo otroci neke delovne navade. Tudi moj mali (5 let) je največji revež na svetu, ker mora nesti svoje cunje zvečer, ko se sleče v koš za umazano perilo, pa krožnik pospraviti, ko se naje:)

Saj bodo zmeraj jamrali:) Mislim, da starši nismo otrokovi hlapci in je prav, da tudi sami kaj postorijo doma.

Waw moja dva sta 11 in 8 pa delata ista dela, sam drugačna razporeditev. Pa sem tud najbolj grozna, pa njihovim sošolcem tud ni treba nič delat (baje). Jaz sem rekla, da ju bom vse naučila, da bosta vse znala in tako lahko skrbela zase.

Pri nas še mizo vedno pripravljata, ko sta doma. Pa smeti, prah, delo na vrtu… pravzaprav vedno sodelujeta, ko sta doma in vidim, da učenje ni ravno takrat na sporedu. Pa se niti ne kregata. Ob pospravljanju in kuhanju se ponavadi pogovarjamo, rešujemo “svetovne” probleme, komentiramo… Se mi zdi, da kar uživamo, čeprav delamo.

Podobne obveznosti imajo naši. S tem, da 14 letnica tudi zlika večino svojih stvari sama. Meni se zdi edino pravilno, da otroci sodelujejo v gospodinjstvu. Naši se ne pritožujejo, tudi večina kolegov ima enak pristop k stvari.

… + pomivanje posode, pa kuhanje kosila, pa obešanje perila, pa pomivanje stanovanja …

moji hčeri vse to počneta že kakih 5 -7 let, zdaj imata 14 in 13 let. sploh ni dileme ja ali ne, morata. se raje dva dni skupaj kregam kot da grem pomit namesto njiju. ker sta čez dan sami doma do 17 – 18 ure in ker samo onidve jesta doma (jaz ne) je to njuno delo. za vikende pa je drugače, ko sem doma, ko jaz kuham. 🙂

Pri nas je to samoumevno (otroka sta 7 in 5). Poleg tega, da pospravljata za sabo (krožnike z mize, cunje v koš za umazano, igrače in sobo nasploh, pa šolske potrebščine) še zložita in pospravita v predale svoje spodnje perilo in nogavice, ob sobotah pa pobrišeta prah v svoji sobi in na nzkih omarah v dnevni (to zadnje obožujeta, ne vem, po kom sta pobrala).

Ne gre za to, da bi preložila obveznosti staršev na njiju, ampak za privzgajanje delovnih navad in sodelovanje v gospodinjstvu, kjer živimo VSI.

Opažam pa, da niso vsi starši takega mnenja – nekateri pravijo, da so otroci itak preobremenjeni v šoli in da se morajo šoli in dejavnostim posvečati 100{04cafd300e351bb1d9a83f892db1e3554c9d84ea116c03e72cda9c700c854465}. Ampak taki otroci potem iskreno verjamejo v čarovnijo, ki umazane nogavice odnese v pralni stroj in nato naprej, vse do njihovuih predalov, kjer jih oprane in zložene čakajo vsako jutro 🙂

Aja, še bolj mi dvigne pokrov, ko kakšna mama reče, da zlaganje perila že ni moško delo in je primerno samo za deklice, svojega zlatega sinka pa s tem ne bo obremenjevala 🙂

Moja 13 letna hči dela vse našteto. Poleg tega pa še vsak drugi teden počisti kopalnico, velikokrat zlika vsaj svoje stvari, pomaga na vrtu, z velikim veseljem kosi zelenico, obeša perilo in ga pospralja, pa še kaj bi se našlo. Mislim, da je v otrokovo dobro, da se nauči določenih del in prevzame svoj del odgovornosti za čistočo in urejenost bivalnih prostorov. Kolikor jaz poznam, veliko otrok doma pomaga. Poznam pa tudi take, ki umazane gate pustijo točno tam kjer od riti padejo in to pri 13 letih…

Z vsem navedenim se absolutno strinjam in zdi se mi prav. Moram pa zelo skrušeno priznat, da pri nas ni tako:( In vem, da sem (sva) sama kriva-čeprav se jezim na vse pretega, pri starejši hčeri (18) ne zaleže nič, pri mlajši (9) pa moram 5-krat reči, da pospravi za sabo krožnike in oblačila. Včasih pomete stopnice in svojo sobo-ker ima hrčka in zajca in je dosti sena okoli kletke. Drugega nima:(.
Zato sem vesela (vsaj za druge), ko berem, da staršem še uspeva otroke skomandirat, da sodelujejo v opravilih.
Jaz kot otrok, sem vse to delala (pa ni bilo preveč hudo), delali so tudi vsi sošolci in prijatelji in nihče ni rekel, da tega ne počne. Zato menim, da je tudi tukaj razlog za otroško nejevoljo, ker se drugi hvalijo (lažejo?)kako jim ni ničesar treba.
Vztrajajte…čeprav bo nekdo rekel, da nimam ravno pravice pametovat, ko si sama nisem znala otroke pokomandirat:)
lp efka

Kaj torej morata moja 13-letnica delat:

– vsak dan eden zvečer pospravit posodo
je edina, ki pospravi posodo, ko zazvoni stroj mora ona odpret vrata takoj, pospravi lahko kasneje; če jaz začnem pospravljat sama od sebe prileti pomagat, ker ima slabo vest

– na dva dni posesat
to jaz delam, ker ona pobuta vse vogale

– pomest, ko je potrebno
zadolžena je za stopnice in ročni sesalnik, da posesa vidne drobtine

– redno odnašat svoje cunje v košaro pri pralnem stroju, jih obrnit
če jih ne obrne jih tako operem in posušim.

– po vsakem pranju in sušenju zložit in pospravit v omare svoje perilo
belo perilo ona pobere iz gavg za sušenje, pisano jaz, da res lepo zložim brez likanja

– ko je čas si preobleči posteljo
seveda

nese tudi smeti, ki jih jaz zavezane v vrečki postavim na vidno mesto

potem se pa kar neha……

so še manjša opravila primerna letnemu času

Tudi pri nas imajo vsak svoje zadolžitve. Tudi dveletnica. 🙂

Na argumente v stilu “pri njih pa ni treba” ne odgovarjam oziroma jim dam vedet, da pri nas je pri nas in delamo po naše, kako je drugje nas pa nič ne briga. Ali pa da smo lahko tudi pri nas brez TV/računalnika/dopusta/smučk… tako kot pri sošolcu, če se že tako rad primerja z drugimi. Je hitro konec debate.

Moja pubertetnica ima “dneve” in dneve….včas dela cele drame ko mora smeti odnest, al eno šalčko za sabo umit, včas pa za presenečenje meni, ko pridem iz službe sama skuha kosilo in opere in zlika vse cunje, ki jih recimo rabi za naslednji dan, pa jo kr gledam odprtih ust….

Stara je 13 let, in punca obvlada skoraj vse od brisanja prahu, sprotnega pospravljanja za sabo, sesanja, nošenja smeti, kuhanja, pranja, likanja, zna tudi zamenjat žarnico, odmašit zamašen lijak, zalepit kakšno razbito reč…

Ko se s sodelavkami pogovarjamo in rečem, da si sama kuha, so skoraj vse zgrožene (kuha si ene 2 leti čisto sama), jaz pa mislim da to ni nič takega in da pravzaprav na ta način dopuščam da odrašča, da si sama skuha kar če in kakor hoče… (seveda v zakup je treba vzet, da so lonci potolčeni ali kozarci in krožniki razbiti, pa kaj čmo… garniture je treba itak na par let zamenjat a ne?

Ja, tudi pri nas najina otroka doma delata: 4-letnik in 8-letnica – seveda primerno svoji starosti.
Sin mora svoje zlikano perilo pospraviti po omarah in predalih (razin stvari, ki so na višjih policah in jih seveda ne doseže), redno si mora pospraviti sobo (igrače v škatlo, stvari iz mize,…) – posesam jaz. Tudi igrače za sabo sam pospravi.
Hči pa mora delat malo več. Poleg istih stvari kot sin, ona še vsake toliko pobriše prah (obvezno v svoji sobi) in posesa, sedaj je začela lupit krompir (ker je levičarka, sem ji kupila tak nož, da ga lažje uporablja), pa kavo kuhat,…
Pa seveda oba morata umazano perilo prav obrnjeno dati v koš ali stroj in za sabo počistiti umivalnik ali ogledalo, če ga pošpricata…

Skratka, taka drobna opravila, ki nam staršem vsaj malo olajšajo delo otrokom samo koristijo, da pridobijo delovne navade, predvsem pa, da se začnejo zavedat, da se od sebe nič ne zgodi in če npr. ne bodo nogavice v košu ali stroju, se pač ne bodo oprale…

Tako.

Ko berem vaše odgovore, se spomnim na čase, ko sem bila jaz majhna. Doma sem ogromno delala, ampak že takrat sem bila ena redkih. Danes pa mislim, da takih otrok, ki bi toliko delali, kot vaši, ne poznam.

Moja dva sta odičnjaka, zoisova štipendista in doma delata precej več, kot njuni prijatelji. Ampak že moja dva ne delata prav dosti oz. skoraj nič. Tako da res ne vem, kje rastejo tile vaši otroci.

Sem vesela, da se nisem motila in da tudi drugi otroci morajo – vsaj po nekod – še kaj delati doma. Ko sem brala tele vaše odgovore, sem seveda našla še nekaj opravil, ki jih naša dva še počneta, niso pa na urniku. Recimo – starejša ima že dve leti čez peko tort ob praznovanjih (ki jih je v velikem sorodstvu veliko) in peko kakšnega peciva čez vikend. Bolj se mi zdi problematično, ker nimam konkretnega dela za fanta. Saj ko gremo k babici na deželo z veseljem pomaga cepit in zlagat drva, sušit seno…, samo to ni vsak dan. V bloku je pa sama tuga od gospodinjskih opravil. Se mi zdi, da je športanje edina “alternativa”. Pa k sreči imamo malo vrta ob bloku.

Tudi mi imamo sistem, lkaj vse je potrebno narediti. Zato, da imajo delavne navade, da se naučijo, kako in kaj.
Si zrihtajo postelje, potem eden pomaga kuhat, drugi je zadolžen za mizo, itd.
Včasih nam rata, včasih ne. Bogi so, jih nimam čisto nič rada, ker morajo za sabo pospraviti, ampak to sem že vajena. 🙂

Najboljše, kar otroku lahko narediš je to, da ga naučiš delat.

Nimam še tako velikih otrok, poučujem pa toliko stare.
Čim manj zadolžitev imajo doma, tem manj znajo skrbeti za dom. To pa menda ni cilj domače vzgoje. Do 18. leta naj bi jih naučili vse, kar potrebujejo za samostojnost – tudi čiščenje wcja in pripravo preprostih jedi. Včasih je pri tem pomagala vojaščina.

MOja dva sta stara 6 in 8, pa delata:
– vsak dan pospravita sobo
– zjutraj posteljeta posteljo
– za sabo pospravita oblačila, umazana data v koš za pranje
– pospravita posušena in zložena oblačila
– pripravita in pospravita mizo za večerjo
– po tuširanju (svojem) pospravita kopalnico
– ko pridemo domov, pospravita čevlje v omaro (razen, če so mokri)

Postelj (še) ne preoblačita, občasno pomagata.

moja sta stara kot tvoja in meni doma trdita enako..da sta največja reveža…posesat enkrat na teden, oba skupaj to delata, en en del, drugi drugi del, pospraviti mizo po kosilu in pred kosilom pripraviti mizo, cunje svoje v koš in včasih če mi res zagusti lahko pomagat pri pospravljanju nogavic, ostalo delam jaz. Ko preoblačimo postelje jih cela druzina skupaj in seveda si en drugemu pomagamo. In sem in tja lahko delata v najinem poslu, privatniki smo, ampak potem dobita tudi pošteno plačilo in to če sama želita delat…

Jaz menim, da je to nekaj normalnega in da sod rugje otroci pa res okupirani, ne pa tile naši scrkljanci. Seveda pa je njuna prva skrb šola in učenje, to vesta, šele nato vse ostalo.

Pri nas je pa edina naloga, da poiščeta daljinca od tv pa še takrat jamrata, zakaj ne morem jaz :-).

Imam dva otroka, eden je star 12, drugi 40 let. Noben ne dela nič.
Vem, sama sem kriva, priznam.

Tudi moji imajo zadolžitve, v hiš in izven nje:
-triletnica skrbi za pripravljanje mize, pižam in pospravljanje pižam, umazanega perila
-5 letnica skrbi za pospravljanje mize, sesanje, pospravljanje sobe
– 9 letnik, kuha (določene stvari), pospravlja postelje, dviguje rolete, skrbi za pomivalni stroj
Vsi pa za čevlje, in dela zunaj hiše
Mislim da je prav tako, da delajo, ker želim, da bodo vsaj kaj znali in da ne bodo le pred tv-jem

Matr ste pa naložile, a pride kakšen sonček odpeljat.Tudi dvoletnica dela…hahaha. Aja sem pozabla da so to sončki, princeske,ki dvigujejo rolete, res strašna zadolžitev. Moja poje, pa rolete dol, a je v redu. Jao kakšni odgovori.

Kako pa petletnica sesa? Bu, a s svojo igračko.