Forum.Over.Net

Starševski čvek

Postavite nemogoče vprašanje in dobili boste neverjetne odgovore! Anonimno in brez registracije. Največje slovensko virtualno mesto. Če ni objavljeno v tem forumu, se ni zgodilo!

bi imela otroka

Default avatar

Samska

Pred kratkim (3 m) sva se razšla z resnim partnerjem. Eden od razlogov je bil tudi ta, da on ni hotel imeti otrok, jaz si jih želim. Stara sem 35 let in moja biološka ura že zelo, zelo glasno tiktaka. In želim si otroka. In ne želim "čakati" na resnega partnerja s katerim bi ga imela. Ker bi to lahko trajalo kar nekaj časa, ki pa ga jaz nimam ravno na pretek. Da bi iskala "osemenjevalce" mi nekako ne sede. Ni pošteno do njih, ni zdravo...Hm kaj lahko še storim? Kakšna ideja? Po pravici povedano sem nekaj info. dobila na internetu- semenske banke-ampak najbližja je na Danskem. Mogoče kakšne izkušnje? Napotki?

HVALA ŽE V NAPREJ!
Default avatar

345

Lahko si kupiš psa. Otrok naj bi bil posledica ljubezni.
Default avatar

šipurika

Meni je to zelo egoistična izjava.To je kot bi kupovala eno stvar,ki si jo ti pa zdaj želiš in kot da nas sprašuješ po možnostih nakupa.Briga tebe oz.pa kaj če otrok ne bo imel očeta,važno da mam jaz otroka...glih tako si ti misliš.Si preveč obremenjena s časom in zdaj ti je važno samo to,da ga ti imaš.Sploh ne vem zakaj bi ga sploh morala imet???Samo želja pa res ni dovolj.
Default avatar

Šašmašsaš

Najboljše ste take.....do 35 se vsakemu nastavljate, potem bi bilo pa najboljš enmu otroku lajf zafurat. Pfej!!!! Nima si časa najt partnerja......obstajajo tudi take, ki ga najdejo pri 40 in imajo takrat tudi prvega otroka,pa je vse ok.

Malo se zamisli, kaj si do zdaj počela narobe, da noben noče otroka s teboj pa se probi skulirat.......a vidik vpliva nosečnosti na žensko telo si že premlela? Đizs, ccc
Default avatar

Samska

Želja po otroku ni nekaj, kar je v meni od včeraj. Otroka si želim. In bil bi posledica ljubezni. Mene do otroka. Ne bom rekla, da mi je vseeno, če moj otrok ne bo imel otroka. Res ne. Ampak imel bo mamo, sorodnike, ki ga bodo imeli radi. Zakaj bi ga imela? Zakaj ga pa imajo moški in ženske skupaj? Zato, ker si ga želim, ker bi ga imela rada,.....
Default avatar

samska

Do 35 sem vsakemu nastavljala.....? Ne nisem.. bila sem v resni zvezi z moškim, ki si otrok ni želel. Naivno sem verjela, da si bo premislil.
Zakaj bi otroku zafurala lajf?
Res je, da lahko že jutri spoznam idealnega partnerja,....lahko ga pa tu pri 50ih ne bom.
Vpliv na telo???? Kaj za vraga?
Default avatar

samska

hvala kitty za povezavo. ampak je vsebinsko na žalost bolj ali manj taka, kot jo pričakujem tu....
Glede iskanja po internetu- vse povezave klinik, ki sem jih jaz našla je bolj v smislu zdravljena neplodnosti.
Default avatar

Meta 1

Draga samska, idealni partnerji so zelo redko posejani, če sploh je kje kakšen. A si ti morda idealna?

Saj razumem tvojo željo, tudi jaz sem v tvojih letih že obupavala. Ampak se je vse spremenilo. N.pr., moja prijateljica se je tudi poročila pri 40-tih in ima dva krasna sinova zdaj.

Tudi jaz ti odsvetujem, da počneš nekaj na silo. Otrok ni samo ljubezen. Je tudi odgovornost, pa nikoli ni čisto tvoj. Ko odraste, gre. In pa, kaj mu boš rekla, ko te bo vprašal. kdo je njegov očka? (Si bom že nekaj izmislila, je rekla enkrat ena tu gor. Pa ni tako preprosto). Vem, da ti ni bilo prav, ko ti je ena že odgovorila, da se otrok ne kupi kot igrača. Vendar je imela prav.

Tudi jaz ti svetujem: počakaj še malo, najdi si dobro družbo, premisli malo svoja pričakovanja - želim ti srečo!
Default avatar

samska

hvala meta za tvoje besede. Priznam, da se nisem veliko ukvarjala s tem kaj bi rekla otroku, ko bi me vprašal po očetu. Vem, da sem v svoji želji po otroku tudi egoistična. Če pogledam s pametjo je to vse kar si mi rekla resnica ampak v srcu si želim otroka. In na to željo po otroku ne gledam kot na željo po "stvari". Zdi se mi, da je čas. Saj pravim, da sva se s partnerjem razšla tudi zaradi tega, ker je v meni enostavno bil čas za otroka. Odgovornosti se zavedam.
Vračam z vprašanjem. Kaj bi bilo drugače, če ne bi bila samska? moj motiv bi bil še vedno enak. In ali vsi bodoči starši premišljujejo o tem kaj je prav? Kako bo v bodoče? kaj pa vem....najbrž ne...samo v njih se ne dvomi, ker so v paru...
Default avatar

neimenovana,

Bodimo realni: otrok bi bilo precej manj - in tudi parov brez otrok precej več - če bi moški vedno morali dati odločen glas ZA. Prepričana sem, da je tudi tu na forumu kar nekaj žensk, ki so nehale jesti tabletke - ki so zavrnile kondom (hej, saj so "varni" dnevi) - in podobno - zato, ker so si otroka ŽELELE. In moški si ga niso, vsaj ne tako zavestno. Potem, ko pa so bili seznanjeni z dejstvom, da je otrok tu, so se kar hitro sprijaznili - in danes seveda otroka ljubijo z vsem srcem in je vse kul. In ženska je na svojo drobno "prevaro" (ali je to prevara) že zdavnaj pozabila.

Poznam namreč veliko moških, ki se otrok BOJIJO - ker se jim zdi, da jim bodo ti uničili življenje, kakršnega poznajo, ker se bojijo, da se bo z otroki spremenila utdi njihova partnerka, ker ... ker jim je življenje lepo takšno, kakršno je. In ja, kar nekaj prijateljic se je, tam nekje med 35 in 40 letom, razšlo s partnerji po dolgoletnih vezah - zato, ker ti niso hoteli imeti otrok.

In kaj potem? Mislim, da si je neumno zatiskati oči. Samska ženska, ki ima razčiščene pojme, ni prav nič slabša mama kot tista, ki je v "zvezi" - in glede na to, da toliko zvez razpade oziroma so odnosi katastrofalni, je res licemersko poveličevati neko klasično družinsko skupnost. Prej kot se tega zavemo, bolje je. Jaz ti na žalost ne znam pomagati, sama sem zanosila pri 35 letih - ja, tudi s takšno "prevaro", priznam, ker je moj partner rekel, da ni prepričan, da si otrok želi, in nisva v pogovorih prišla nikamor. Imela sem ga rada, in ga imam, in VEDELA sem, da bo krasen očka - in je res. Ampak za drugega otroka pa že ni bilo več šans - ampak ok, z ognjem se ni za igrati, in tako sva ostala pri enem.

Ti želim čim več sreče. NAvsezadnje tudi Danska ni tako daleč.
Default avatar

Meta 1

Nihče od tistih, ki so v paru, ne more vedeti, kako bo v bodoče. Lahko bodo ostali sami - tudi nesreče se dogajajo.Da o špetirih, varanju in ločitvah ne govorim.

Vendar, jaz bi imela pomisleke glede tvojega načrta. Najprej zato, ker bi lahko imela težave pri vzgajanju otroka.Jaz sem si zelo želela še enega, pa sem se iz navedenega vzroka tej želji odpovedala. Vzgoja je stvar zgleda, življenja, ni stvar besed in metod.Je pa to stvar etičnih merih, ni nujno, da imaš enaka kot jaz. Drugič pa zato, ker človeški značaj vsaj delno tudi rezultat genetike.Noben otrok ni samo angelček (posebno naporna je puberteta)in se boš morda spraševala: odkod mu te in te lastnosti (ki ti morda ne bodo všeč).Tretjič pa - vsaj v zrelih letih se človek začne spraševati o svojih koreninah - večkrat sem že to doživela.

Nekako ne najdem prave besede, vendar - ko se sprijazniš z življenjem, ti je marsikaj navrženo. Kar je na silo narejeno (ali izsiljeno), dostikrat prinaša nesrečo.

Razmisli in res ti želim, da bi našla svojo srečo.
Default avatar

k i t t y

samska je napisal/a:
hvala kitty za povezavo. ampak je vsebinsko na žalost bolj ali manj taka, kot jo pričakujem tu....
Glede iskanja po internetu- vse povezave klinik, ki sem jih jaz našla je bolj v smislu zdravljena neplodnosti.
samska ni tako. Klinike sicer res opravljajo obmp neplodnim parom, enako pa pomagajo do otroka samskim in istospolnim. Seveda ne v vseh državah je pa teh, ki to omogočajo čisto dovolj..
Tako, da edina ovira je lahko denar. Pot v tujino pri vseh nizkocenovnih letalskih prevoznikih pa res ni težava. Če te ni potem pa samo korajžno proti cilju. Možnosti je veliko samo odločit se je potrebno :)))
Default avatar

untitled

Meta 1 je napisal/a:

Kar je na silo narejeno (ali izsiljeno), dostikrat prinaša nesrečo.
Tretjina (na uč) otrok MON-ovk je narejenih na silo oziroma izsiljenih oziroma podtaknjenih. So prinesli nesrečo?

Meni se to, kar hoče narediti ona, zdi stokrat bolj pošteno od podtikanja otroka moškemu, ki ga noče ali pa vsaj ni prepričan, da ga hoče.
Default avatar

gozdna maja

Težka dilema, res. Morda bi bilo vseeno dobro počakati še kakšno leto, da se čustveno umiriš inv celoti "odvežeš" od bivšega partnerja. Lahko boš kmalu srečala primernega moškega, a lahko šele čez deset let ali pa sploh nikoli. Nižanje kriterijev je sicer dobrodošlo, toda vsakdo ima mejo, preko katere se ne spusti. In tako je tudi prav. Bodimo odkriti: pri teh letih je izbira manjša.Kot kažejo izkušnje, smo takrat, ko si nekaj za vsako ceno želimo (npr.srečati primernega moškega), zakrčeni. Očitno oddajamo take energije, da jih kvečjemu odvračamo od sebe, saj nas zaznavajo kot plenilce in sebe kot žrtev. Ko se v sebi sprijazniimo, da "nič ne bo" in to sprejmemo, krč popusti. Takrat pa se utegne zgoditi čudež in dobimo, kar smo si prej zaman želeli.
Dobro je, da imaš v sebi prepričanje, da obstaja plan B (institucije, ki ti lahko pomagajo izpolniti tvojo željo). Torej: tudi če ne srečam pravega - kar bi bilo prijetno, a ne nujno - imam lahko otroka.Upam, da se bo našla katera ali kdo, ki ti bo v tej smeri lahko posredoval čim več informacij.
Pa še nekaj o otrocih brez očeta. Precej več otrok je nesrečnih, ker ženske vztrajajo v prepričanju, da otrok mora imeti očeta, kot tistih, ki so brez njega oziroma ga niso nikoli poznali. Otrok brez znanega očeta sicer utegne imeti krizo identitete, a je ta neprimerno lažje rešljiva kot travme, ki so posledica prisotnega, a neprimernega očeta (fizično in psihično nasilje, pijančevanje ... znane zgodbe zadnjega časa). Marsikatera ženska, ki za očeta svojih bodočih otrok izbere nekoga, ki je včasih hitre jeze, ki ga prijatelji večkrat zvabijo v pijančevanje, ki je že več let brez dela ... bodočemu otroku bistveno bolj škodujejo kot če bi ga "prikrajšala" za očeta.V imenu krilatice "otrok mora imeti očeta" je bilo že ogromno gorja in celo žrtev.
Default avatar

lemurka

Oprostite, ampak vaši odgovori in očitki samski so sebični in ozkogledi:

Ali ni bilo glede nobenega izmed vaših otrok, ki jih imate, tako, da ste si ga najprej želele ve in ste zanj partnerja "prepričale" šele čez nekaj časa? Vaša želja po otroku torej ni izhajala iz skupne želje in partnerske ljubezni, po vaše je bila SEBIČNA (Lahko seveda tudi obratno - v tej možnosti je sebičen pač partner, ki je vas prepričeval za še enega otroka).

Ali ima katera izmed vas otroka, ki je bil spočet z biomedicinsko pomočjo? Veste, da ste mu zaradi VAŠE SEBIČNE ŽELJE PO OTROKU že v startu vzeli možnost, da bi kadarkoli poznal svojo biološko mamo/očeta? Zakaj bi bila torej samska s tem sebičnejša od vas? Ker otrok nikoli ne bo poznal biološkega očeta? Tudi vaš otrok, spočet z biomedicinsko pomočjo, ga ne bo.
Default avatar

ne razumem

Poteza se mi zdi zelo hrabra in ne vem, če bi se sama odločila zanjo.

Moram pa rečt, da ne razumem, v čem je razlika med naključnim osemenjevalcem tukaj in peklensko drago epruvetko sperme nekega drugega osemenjevalca na Danskem?
Default avatar

untitled

Če bi ona vprašanje zastavila drugače, če bi vprašala, ali naj si poišče poročenega ljubimca in mu podtakne otroka, bi jo pa vse pošiljale na Dansko v spermsko banko. Za vsak slučaj, da ne bi ravno na njihovega moža nabasala.
Default avatar

lemurka

ne razumem je napisal/a:
Poteza se mi zdi zelo hrabra in ne vem, če bi se sama odločila zanjo.

Moram pa rečt, da ne razumem, v čem je razlika med naključnim osemenjevalcem tukaj in peklensko drago epruvetko sperme nekega drugega osemenjevalca na Danskem?
Zelo velika.

Bi se ti podala v nezaščiten spolni odnos z neznancem? Si predstavljaš, kakšne spolno prenosljive bolezni si vse lahko nakoplješ s tem? Pomisli samo na HIV, hepatitis B in C, genitalne bradavice, HPV ... in še in še.
In si predstavljaš, da se ob zanositvi okuži z eno izmed spolnih bolezni?
Default avatar

NNN N

Samska,

naredi tako, kot ti veleva srce. Nekatere ženske tu gor ne razumejo želje po otroku, ki se pojavi nenadoma. Ne razumejo, da naenkrat postaneš pripravljena biti mama. In da imaš do tega vso pravico. Ravno takšno pravico kot one, ki se jim je sicer želja postati mama uresničila na hitro, ki so (na srečo, tako one razmišljajo) heteroseksualne, je pa večina njihovih ostalih želja ostalo neuresničenih. In zaradi razočaranja nad življenjem pljuvajo na forumu skorajda po vsakem, ki pride mimo in jim navrže kost. In verjemi, da niti 50 % teh monovk ni spočelo otrok iz ne vem kako velike ljubezni. In verjemi, da jih možje nič preveč ne spoštujejo. Da so jim bolj kot ne gospodinjske pomočnice. In da so bolj kot ne iz dneva v dan razočarane in vedno bolj zagrenjene. Naj se javi tista, ki misli, da je idealna mama in da njen otrok živi v idealni družini. Jih skorajda ni takšnih. Se pa nekaterim uspe temu idealu približati. Ampak verjemi, da povprečni monovki sigurno ne. Sem gledala zadnjič Kajmak in marmelado: Kdaj je pa vas vaš moški nazadnje poljubil?? Včeraj? Dvomim.

Tako da, če ti finance dopuščajo, se odpravi v tujino in zadosti svoji želji. In verjamem, da boš stokrat boljša mama kot marsikatera tu gor, ki je po končani srednji šoli spoznala nekega someščana in se v pompu poročila in hišo zgradila in na hitro zanosila. Starejše smo, odgovornejše, želja po otroku je dozorela, o vzgoji vemo ogromno in dobre mamice bomo. Tako da kar pogumno :).