izvorne celice
pozdravljeni,
stara sem 32 let in sem v petem mesecu nosečnosti. to je moja druga nosečnost. imam že 5 let in pol staro hčerko. ko sem hčerko rodila teme o izvornih celicah ni bilo. zdaj pa je to kar izspostavljena tema, vendar me zanima nekaj podrobnosti. baje je cena nekje cca 1.5oo eur za 20 let. zadnje čase pa sem zasledila na raznih forumih in od nekaterih znank, da je to vse skupaj nič in da se izvorne celice lahko hranijo samo 5 let. kaj od tega drži?
hvala vnaprej
Spoštovana,
glede uporabnosti izvornih celic in njihovega shranjevanja je mnenj zelo veliko. Tudi med strokovnjaki različnih usmeritev.
Priznam, da sem bila kot neonatologinja pred leti nad to možnostjo navdušena in se mi celo strošek za tako shranjevanje ni zdel pretiran. Počasi pa imam vse več pomislekov…
Moj prvi pomislek je res uporabnost teh celic – tudi največji zagovorniki priznavajo, da bi bile shranjene celice otroku, ob katerega rojstvu so bile odvzete, koristne le pri redkih (zlasti krvnih) boleznih (to, da iz teh celic lahko vzgojijo nova jetra, ledvica, možgane in še kaj, je zaenkrat znanstvena fantastika). Mnoge levkemije so pogojene s genom, ki ga nosijo tudi izvorne celice – zato zdravljenje z njimi ne bi bilo dolgoročno uspešno. Problem je tudi premajhna količina teh celic, kot berem, njihova količina zadošča le za otroka lažjega od 20 do 30 kg. In seveda življenjska doba odvzetih celic, ki je res samo 10-15 let.
Moj drugi pomislek so izkušnje načina odvzema teh celic, kar je poseg, ki ga je treba opraviti čim prej po rojstvu otroka – in pogosto postane najbolj pomembna dejavnost: namesto da bi lepo počakali, da popkovnica preneha utripati in šele zatem ločili mamo in otroka, je nabadanje popkovnice in polnjenje vrečke včasih prva in najbolj pomembna stvar. In kar naenkrat je čarobnost rojstva novega človeškega bitja pokvarjena…
Moti tudi dejstvo, da je odvzem možen le pri donošenih otrocih – pri nedonošenčkih bi bilo zbrane krvi menda premalo.
In seveda visoka cena, ki je žal podobna prav pri vseh ponudnikih te možnosti (najbolj oglaševana je Neocelica, a so možni tudi odvzemi za druge shranjevalce).
No, našteta so dejstva PROTI oz. NEODLOČENO.
Kaj pa ZA? Prednost je možnost, da v naslednjih letih res najdejo način, kako te celice namnožiti, preusmerjati (v zadnjih 20 letih poskusov uspeha ni bilo). In (najslabši) argument, da bi otrok, ki ga pričakujete, res zbolel za tako boleznijo, da bi mu te celice pomagale. (V praksi lahko te primere “slučajne” uporabe zaenkrat preštejete na prste ene roke – “slučajno” v tem primeru pomeni, da starši niso načrtovali novega otroka z namenom, da pridobijo izvorne celice za zdravljenje predhodnega otroka z določeno krvno boleznijo.)
Anonimna “banka izvornih celic”, kjer bi matere “darovale” kri iz popkovnice in posteljice (kar se sicer zavrže, je pa res te krvi manj kot je danes smatrano za potrebno za shranjevanje) pa je ideja, ki ima podporo vseh s področja perinatologije (porodništva in neonatologije). Prejemnik teh celic bi bil lahko vsak (ne samo v otroški dobi), ki bi zbolel z boleznijo, ki se da zdraviti s to novo metodo in bi bil “genetsko” primeren za tip celic “na zalogi”. Kolikor mi je znano, je takšna možnost v končni fazi priprave na Zavodu za transfuzijsko medicino v Ljubljani. In pri tem je bila nedvomno zaslužna tudi svetovno znana flavtistka Irena Grafenauer, ki je pred leti z javnim razkritjem svoje težke bolezni spodbudila k anonimnemu dajanju kostnega mozga mnoge Slovenke in Slovence.
Kako naj se odločite glede shranjevanja matičnih celic ob rojstvu vašega drugorojenca(ke), vam torej ne morem (in ne smem) vcepiti. Moje mnenje je le eno, iz “perspektive” pediatrinje zrelih let, ki je pri oglaševanju v bodočnosti obetajočih in morda uporabnih metod bolj konzervativna. In ki je vedno “nataknjena”, ko gre mimo oglasa, ki trdi, da so izvorne celice “najboljše, kar lahko da mama svojemu otroku”.
Srečno,
Mogoče bo tole v pomoč kateri pri odločitvi. Na zavodu za transfuzijo že prakticirajo DAROVANJE celic.
LP.