Ne želim obiskov
Čisto ste že (ali pa smo že) zmešane mamice od tega posvečenega dogodka!
Sram te bodi, na svet ne bo prišel le otrok, ki je tvoj, obenem bo nekomu vnuk, nečak … Ne bodi tako posesivna in zoprna, že dva tedna po porodu vam bo vsem dolgčas, ker bo dete toliko spalo.
Življenje teče dalje, kljub tvojemu porodu! Dojenček bo v življenju potreboval še koga drugega kot starše in prav je, da ga pride pogledat tudi njegova širša družina. Če se lepo dogovorite, vas enourni obisk ne bo spravil iz tirov.
Pa ne kompliciraj preveč, te že vidim, kako boš spraševala, koliko litrov vode gre v banjo pri kopanju dojenčka in poročala koliko ml je spil pri enem obroku ter pediatrinjo spraševala, če je to v redu.
…imaš vso pravico, da tako čutiš.
Ne vem zakaj bi bila posesivna???… če ti obiski v tem obdobju ne pašejo, ti pač ne pašejo.
A ko sem jaz rodila svojega prvega in nato drugega otroka, sem to srečo želela delit z vsem svetom. Nihče me ni motil, vseh sem bila vesela in ponosna na svoji štručki in našo familijo.
Ni nova moda; poznam veliko novopečenih staršev; še izpred leti, ki niso želeli obiskov; razen najožjih-staršev.
Vsak pač po svoje. To je njihova odločitev. Sama vem, da sem bila vesela vsakega obiska; že drugi dan, ko sem prišla domov z otročkom mi je prijalo malo družbe in pogovora. Ljudje smo pač različni.
Direkt povedat, ne glede na užaljenost.
Sama sem dvakrat rodila januarja v času viroz na vsakem koraku. Obakrat smo imeli načelo, da obiskov ni mesec in pol do dva meseca. Če logično pogledaš- omejijo jih v porodnišnici, ker je respiratorni virus za novorojenčke res zelo nevaren, a mi jih naj pa še vabimo ali kaj??? Seveda mi je moj otrok najpomembnejši, in če kdo tega ne razume, je njegov problem. Pri obiskih smo bili tudi zelo sitni, da so si umivali roke, preden so prijeli dojenčka.
Za mnoge smo komplikatorji, ampak po drugi strani pa se mi zdi, da je skrbnih staršev (in ne egoističnih, ki za svoj lastni užitek letajo po nakupovalnih centrih z novorojenčkom) danes mnogo premalo. KOlikor vem, je starševstvo tudi to, da skušaš otroka zaščititi, mar ne???
Seveda sem imela pa milijon telefonskih pogovorov, tako da sem vseeno ostala med “živimi” v času embarga na obiske.
Kar naj bodo užaljeni.
Vidiš, ti se sekiraš, kaj bodo rekli – sorodniki ali prijatelji, oni pa se čisto nič ne obremenjujejo s tem, kako se pa vidva počutita, kaj vama paše, ali so zaželjeni in kdaj …???
Jaz vedno kakdar gremo pogledat kakšnega dojenčka vprašam ali že sprejemajo obiske in potem povedo.
Ko se bo k vam kdo hotel najavit povejta, da sedaj še ni pravi čas, če lahko malo počakajo.
K meni tudi v porodnišnico ni hihče hodil, razen mož in hčerka, prvič pa samo mož. Je bil skoraj cele dni pri naju, prvi otrok pa to, itak si čist fasciniran in to.
Brez zadržkov povejta kako želita, saj morata že na začetku povedati svoje mnenje in zahteve, in drugi naj jih upoštevajo. Ker potem, ko bodo tetke lupčkale dojenčka po ličkih in ne vem kje še vse, tudi ne boš mogala nič rečt.
Srečno. MM
Ja, ljudje so vse sorte. Eni pač pridejo in kihajo in kašljajo v dojenčka, ker nimajo niti malo občutka za uno bitjece. Eni pridejo, čeprav imajo recimo doma otroka z noricami. Ker pač ne razmišljajo, da so lahko tudi oni prenositelji. V glavnem, če imaš čudake okoli sebe (v žlahti) jim je treba povedat direkt, normalni ljudje pa itak vprašajo, kako in kaj oz. seveda ne silijo, če z njimi ni vse ok.
Sicer menim, da gre za provokacijo (dva meseca, hahaha!), pa vendarle:
Nekateri pravijo, da imaš to pravico. Seveda imaš pravico. Pravico imaš tudi, da ga celo prvo leto ne vidijo. Pravico imaš pravzaprav, da otroka sploh ne vpišeš v vrtec in ne voziš med ljudi in med otroke dokler ne bo šel v šolo. Pravico imaš po ustavi otroka vzgajati po svoji presoji, torej ga lahko vzgojiš tudi v satanista, če v to verjameš in če drugače ne ravnaš z njim malomarno. Pravico imaš, da omejiš ali sploh prepoveš stike otroka z vsemi sorodniki razen z očetom. To so vse tvoje pravice.
Drugo pa je, ali je to, kar počneš, naravno in za vse skupaj koristno in dobro, ali pa delaš sebi in otroku medvedjo uslugo. To pa presodi sama.
Moje mnenje: Pretiravaš na celi črti. Predvsem se pa preseravaš. Če bi bila jaz otrokova teta in bi ti – moja sestra – rekla, da me nočeš videti prva dva meseca, te ne bi hotela moriti niti naslednjih 10.
Ja, res jih je vse sorte. Eni pa sploh ne pridejo nikomur na obiske in nočejo, da bi kdorkoli k njim prihajal. In imajo fiksno idejo, da vsepovsod prežijo bacili in da morajo otroka do 5. leta za vsako ceno obvarovati vsake možnosti okužbe.
Če imaš jajca, da rečeš sorodnikom, da jih nočeš videti prva dva meseca po otrokovem rojstvu, imaš lahko tudi jajca vsakega, ki kiha ali ima doma otroka z noricami (čeprav ne vidim ravno povezave, če je sam že prebolel norice, potem ni več prenašalec, ne?:)), na vratih odsloviti. Ali ne?
se strinjma z “novo modo” pa rečte, kar čte:). Ma res no, moj brat z družino, ki živi zraven nas je prišel pogledat malega prvi dan pa čeprav sem bila malo utrujena se mi je po eni strani full fajn zdelo pa možu tudi. In ne pride mi na misel, da bi komu prepovedovala obisk prvih 14 dni ali prva dva meseca. Nekateri so pač bolj uvidevni, tudi jaz sem med tistimi, drugi pa ne morejo čakat. Vem pa, da vsak, ki je prišel, je prišel z dobrim namenom in to mi pomeni največ.
ne vem, zakaj takšen napad – še kaj bolj čudnega dobiš servirano dandanašnji kot to, da bi nekdo rad imel malo časa zase in za novorojenčka.
Poleg tega pa – to je namenjeno avtorici – počakaj na porod in prve dni, boš videla, kako naporno bo vse skupaj, če ti bo dete spalo in boš ti Ok, boš obiskov verejtno kar vesela, če pa bo tako kot je bilo pri nas, ko je do 5. meseca, spal eno uro v kosu, boš verjetno bolj v slabi kondiciji za obiske, vsaj jaz zase vem, da se mi včasih še zob ni dalo umit, vse, razen malega, mi je bil ob takem nespanju strašanski napor.
Predlagam, da počakaš, eventualnim obiskom pa lepo povej, kako naj ravnajo ob novorojenčku, saj lepa beseda lepo mesto najde.
pa uživajte in se ne obremenjuj preveč z okolico.