Forum.Over.Net

Enostarševske družine

Biti starš v enostarševski družini pomeni biti odgovoren za vse - vzgojo, gospodinjstvo, finance. Na tem forumu boste našli odgovore na vprašanja, ki vas težijo in o katerih si ne upate govoriti.

Skupno skrbništvo

Default avatar

1234_5678

Zanimajo me izkušnje s skupnim skrbništvom za dva predšolska otroka. Žena in otroka bi ostala v stanovanju, jaz bi se odselil. Otroka bi bila prijavljena pri mami, zavarovana po njej, pri meni bi bila vsak drugi vikend in dvakrat na teden.

Kako je z določitvijo preževnine in delitvijo stroškov pri skupnem skrbništvu?
Default avatar

najina ljubezen

Jaz imam tako urejeno:
pređivnina: uradno je napisana, ker mora biti...ker imava pribliđno enake plače, imava oba napisano enako preživnino - kar dejansko pomeni, da si jo ne plačujeva. Imava pa dogovorjeno, da si vse nakupe oblek, za šolo, prehrano, tabore....deliva na polovico.

To dobro funkcionira in prav tako imajo otroci pri njemu prijavljeno začasno bivališče, s tem je lahko (ne vem kako je zdaj) bil tudi oče upravičen do kakšne bolniške (da ne ostaja samo mama doma zaradi otrok).
Default avatar

ločevalka

No, to ni skupno skrbništvo, ampak čisto klasično skrbništvo enega starša in klasična pogostost stikov drugega.

Skupno skrbništvo pomeni, da je otrok približno enako časa pri enem in pri drugem od staršev. Več imaš pod lepljivo ali pa poišči z iskalnikom.
Default avatar

najina ljubezen

Ni nujno, da to tako smatraš - da je samo s tem, da je otrok enako časa pri enem in drugem - to je že tako lahko (kakor se starša dogovorita), pa kljub temu plačuje eden od staršev preživnino. Skupno skrbništvo je še mnogo več, samo verjetno je včasih to težko vozit....
Default avatar

starševstvo

Pozdrav!
Skupno skrbništvo je takrat, ko otroci preživijo enak obseg časa tako pri enem kot pri drugem staršu.
Starša si pri skupnem skrbništvu ponavadi ne plačujeta preživnine, razen če je drugače določeno ali dogovorjeno.
Default avatar

kklara

Skupno skrbništvo prvenstveno pomeni,da sta se z materjo sposobna dogovarjat sproti in v dobro otroka.Da sta zmožna ostati starša in ne le bivša partnerja,ki tekmujeta v metanju polen pod noge.
Nič ni fiksnega in vse je stvar dogovora med vama,od stroškov do stikov.
Default avatar

ninna

Skupno skrbništvo pomeni, da sta oba starša skrbnika in morata glede vseh stvari odločati oba. Koliko časa je otrok pri enem ali drugem, kje je prijavljen ali se plačuje preživnina ali ne.....vse je stvar dogovora. Možne so vse variante.

V praksi pri meni zgleda tako, da imava otroka vsak priblžno polovico časa, iz praktičnih razlogov je pri meni malo več.....oblačila mu kupujva vsak posebej po potrebi (otrok ima oblačila pri obeh), položnice in večje stroške za šolo, krožke in podobno pa plačujeva vsak polovico.
Imava določeno preživnino (oba enako), ki si jo pa v praksi seveda ne izmenjujeva.
Default avatar

Kapo dol...

...vam, ki se lahko tako dogovarjate. Super! No, meni ni uspelo, midva se vsak mesec jahava za tisto preživnino...da bi ga koklja. Včasih kaj doda za dodatne otrokove potrebe, v večni se izogne.

Super, uživajte v tem odnosu; vam ga kar privoščim in kar malo zavidam :-)
Default avatar

Karma

Mi iz skupnega skrbništva vedno bolj lezemo v klasično situacijo, ko ima skrbništvo mama. Vseeno so dogovori med nama še vedno običajni, ne rabiva centra za socialno ali celo sodišča, da se kaj zmeniva. Sicer pa le jaz hodim na sestanke v šoli in zadnje čase celo na nastope otrok, jaz jima kupujem stvari in on plača preživnino. Tudi čas, ko sta pri njem, se počasi krajša. To je pač zato, ker ima on novo družino, poleg tega bosta počasi tudi otroka odločala, pri kom bi rada preživela popoldan in vikend. Mi je pa všeč tako, ker vse poteka postopoma in nekako logično.
Default avatar

Rakica 77

ninna je napisal/a:
V praksi pri meni zgleda tako, da imava otroka vsak priblžno polovico časa, iz praktičnih razlogov je pri meni malo več.....oblačila mu kupujva vsak posebej po potrebi (otrok ima oblačila pri obeh), položnice in večje stroške za šolo, krožke in podobno pa plačujeva vsak polovico.
Imava določeno preživnino (oba enako), ki si jo pa v praksi seveda ne izmenjujeva.
Smem samo vprašat (tako bolj iz firbca kot iz česarkoli drugega) ali presegata preživnino s stroški ali zadostuje znesek, ki sta ga določila?

Ker se v večini primerov zataknejo zadeve pri denarju. Pa me čist tako zanima, ali porabita več ali manj ali pa točno toliko kot imata določeno.

Hvala že v naprej za odgovor (in ne ni nobena provokacija ali pa karkoli drugega)
Default avatar

ninna

Če sem čisto odkrita sploh ne vem kok je določena preživnina. Pa sej to je sam na papirju......nič ne dam, nič ne dobim.
Kupim mu po svojih zmožnostih, stroške na položnicah pa, kakor sem že napisala, plačava vsak pol. Nikoli pa nisem računala koliko denarja porabim zase in koliko za otroka.
Default avatar

najina ljubezen

Ti lahko kar jaz odgovorim, ki imava tudi preživnino samo na papirju - oba enako (en za enega, drug za drugega otroka). Glede na to, da sem jaz prevzela nadzor nad stroški otrok (položnice prihajajo na moj naslov, on mi pa pove, če kaj kupi za otroke, kar se oblačil itd tiče), lahko povem da za oba otroka porabiva manj od dogovorjene preživnine, ki znaša na otroka manj kot 200€ /starša. Seveda pa tu niso vključeni stroški hrane, elektrike....ker živita tako pri enem kot pri drugem, čeprav zaradi službenih odsotnosti, včasih malo več pri enem kot pri drugem...
Default avatar

Rakica 77

Hvala obema za odgovor.

Torej, če prav razumem se na polovico delijo vsi stroški, ki se tičejo otroka (obleka, obutev, šola, interesne dejavnosti, nakup šolskih potrebščin), hrana, ogrevanje, elektrika itd. pa se ne deli, saj otrok biva polovico časa pri enemu, polovico pa pri drugemu.

OK v takem primeru pa vrjamem, da se ne porabi (ali pač, pa se samo ne računa tega) več kot 200€ na mesec.

Je pa lepo slišat, da vam tak dogovor uspešno teče in da ni večjih pretresov. Tako, da še enkrat hvala obema za odgovor. Sta "potolažili" mojo firbčnost. ;)))

Vse srečno v l.2009.
Default avatar

Oče

Midva imava tudi skupno skrbništvo. Pri kom otrok preživlja večino časa je odvisno od obdobja, ker sem zaposlen na takem delovnem mestu, da gre ogromno posla čez projektno in takrat, ko se projekt zaključuje, otroka žal vidim manj, pa ta čas kompenziram kasneje.

Pri skupnem skrbinštvu se morata dogovoriti, kje bo otrok imel prijavljeno STALNO PREBIVALIŠČE, ostali dogovori; to je glede realne delitve časa in preživnine, pa je poseben dogovor možen, ne pa tudi nujen. Midva imava sklenjen dogovor o preživnini zaradi uveljavljanja olajšave pri dohodnini, če pa boš uveljavljal-a otroške dodatke, je smotrno imeti urejeno preživnino tudi iz tega razloga.

Skupno skrbništvo dobro funkcionira v tistih primerih, ko se starša uspeta dogovarjati glede zadev, ki se tičejo otrok (ne pričakovat, da se bosta v naslednjih X letih o vsem strinjala) ... in pa seveda v tistih primerih, ko se eden od staršev ne vede lastniško do otroka in zato ne zlorablja svobode in dejstva, da stiki niso fiksno določeni (in jih zato ni možno sodno izterjat oz. vložiti kazenske ovadbe).
Default avatar

reka

Pri meni pa je tako, da imam uradno skrbništvo nad sinom jaz, v praksi pa kot da je skrbnštvo skupno. Le otrokove stroške plačujem samo jaz in država (JPS), ker oče ne plačuje preživnine.
Nihče, niti inštitucije (šola, Zavod za šolstvo, CSD...), ne upoštevajo zapisa sodišča, da je otrok dodeljen v varstvo in vzgojo meni. Za vsako stvar upoštevajo in celo že kar zahtevajo tudi očeta zraven oz. njegove želje, način vzgoje in mnenja. Jaz pa mu ne morem nič nasprotovati ali prepovedati, ker je nasilen in mi hitro začne grozit, celo pred otrokom. Zato za otrokovo dobro molčim in pustim, da tečejo stvari mimo mojih rok, po drugi strani pa ne vem, koliko škode bom s tem naredila na dolgi rok.
Iz istega razloga ravnajo tako tudi vse uslužbenke na omenjenih inštitucijah, kjer so na žalost samo ženske. Kakega pravega dedca moj bivši najbrž ne bi mogel tako ustrahovat.

Torej pri nama je v praksi skupno skrbništvo - pa ne zato, ker bi se bila sposobna o vsem dogovarjati, temveč iz ravno nasprotnega: ker se o ničemer ne moreva dogovarjati, ampak vedno obvelja njegova, čeprav imam uradno skrbništvo jaz.
Default avatar

starševstvo

reka je napisal/a:
Pri meni pa je tako, da imam uradno skrbništvo nad sinom jaz, v praksi pa kot da je skrbnštvo skupno. Le otrokove stroške plačujem samo jaz in država (JPS), ker oče ne plačuje preživnine.
Nihče, niti inštitucije (šola, Zavod za šolstvo, CSD...), ne upoštevajo zapisa sodišča, da je otrok dodeljen v varstvo in vzgojo meni. Za vsako stvar upoštevajo in celo že kar zahtevajo tudi očeta zraven oz. njegove želje, način vzgoje in mnenja. Jaz pa mu ne morem nič nasprotovati ali prepovedati, ker je nasilen in mi hitro začne grozit, celo pred otrokom. Zato za otrokovo dobro molčim in pustim, da tečejo stvari mimo mojih rok, po drugi strani pa ne vem, koliko škode bom s tem naredila na dolgi rok.
Iz istega razloga ravnajo tako tudi vse uslužbenke na omenjenih inštitucijah, kjer so na žalost samo ženske. Kakega pravega dedca moj bivši najbrž ne bi mogel tako ustrahovat.

Torej pri nama je v praksi skupno skrbništvo - pa ne zato, ker bi se bila sposobna o vsem dogovarjati, temveč iz ravno nasprotnega: ker se o ničemer ne moreva dogovarjati, ampak vedno obvelja njegova, čeprav imam uradno skrbništvo jaz.
Vaše ravnanje je pravilno, saj se s tem izogibate konfliktom, katere bi čutil tudi otrok. Vaše postopanje je hvale vredno zato kar nadaljujte s tem in imejte pred očmi izključno otroka.
Default avatar

tadej

Kdo pa je tole starševstvo? Božji glas iz nebes ali kaj? Prav gotovo ne. Prej nekdo iz pekla.
Default avatar

Zakaj?

starševstvo je napisal/a:
reka je napisal/a:
Pri meni pa je tako, da imam uradno skrbništvo nad sinom jaz, v praksi pa kot da je skrbnštvo skupno. Le otrokove stroške plačujem samo jaz in država (JPS), ker oče ne plačuje preživnine.
Nihče, niti inštitucije (šola, Zavod za šolstvo, CSD...), ne upoštevajo zapisa sodišča, da je otrok dodeljen v varstvo in vzgojo meni. Za vsako stvar upoštevajo in celo že kar zahtevajo tudi očeta zraven oz. njegove želje, način vzgoje in mnenja. Jaz pa mu ne morem nič nasprotovati ali prepovedati, ker je nasilen in mi hitro začne grozit, celo pred otrokom. Zato za otrokovo dobro molčim in pustim, da tečejo stvari mimo mojih rok, po drugi strani pa ne vem, koliko škode bom s tem naredila na dolgi rok.
Iz istega razloga ravnajo tako tudi vse uslužbenke na omenjenih inštitucijah, kjer so na žalost samo ženske. Kakega pravega dedca moj bivši najbrž ne bi mogel tako ustrahovat.

Torej pri nama je v praksi skupno skrbništvo - pa ne zato, ker bi se bila sposobna o vsem dogovarjati, temveč iz ravno nasprotnega: ker se o ničemer ne moreva dogovarjati, ampak vedno obvelja njegova, čeprav imam uradno skrbništvo jaz.
Vaše ravnanje je pravilno, saj se s tem izogibate konfliktom, katere bi čutil tudi otrok. Vaše postopanje je hvale vredno zato kar nadaljujte s tem in imejte pred očmi izključno otroka.
Zakaj točno je v dobro otroka, da starša delujeta popolnoma en mimo drugega, ker se mati boji očeta, in oče ne prevzame NOBENIH finančnih odgovornosti za otroka?
Default avatar

reka

Ne vem, koliko je to dobro in koliko ni.
(Zato sem zgoraj zapisala, da po drugi strani ne vem, koliko škode bom s tem naredila na dolgi rok.)
Je pa ta način edini možen. Oziroma možno bi še bilo se večno boriti z bivšim - a ker vem, da bi bila zame ta vojna v naprej izgubljena, se raje umaknem. Kaj drugega mi preprosto ne preostane.

Hotela sem samo povedati, da je čisto vseeno, ali imamo na papirju SKRBNIŠTVO ali SKUPNO SKRBNIŠTVO. Na koncu je itak tako, kot si sami naredimo z medsebojnimi odnosi.