koliko vas je danes povabljenih na kosilo?
dejmo no, kdo gre na kosilo k mami ali tašči? kolikokrat ste jih med letom ogovarjali, danes pa greste vseeno veselo, da vam ne rabi kuhat?
jaz lahko upravičeno povem, da s taščo nimam prav posebnega odnosa, pač za sproti, se spoštujemo, se pokličemo, se (redko) obiščemo. je pa taka, da se njej nič ne da, čeprav ima ves čas na tem svetu. nikoli ne ponudi, da bi čuvala kakega otroka, tudi če mi gre kdaj časovno res za nohte, če kaj pojamram po telefonu da ne vem kako izpeljat, se zeloooo hitro poslovi, ker se ji mudi. na kosilu sem bila pri njej v 6 letih povabljena 2krat za novo leto, še to lani nisem hotela it, pa me je moj prepričal za ljubi mir. razlog: povabila je tako, da je rekla “pridite če bo kaj ostalo…” kuhala je namreč dan prej sarme za svojega drugega sina in njegovo družino za na žurko. tudi danes ni nobenega vabila, niti na kavo, niti nič. sem jo povabila jaz, pa nima časa.
s svojimi starši živim v isti hiši, v ločenem gospodinjstvu. danes bomo kombinirano kuhali in pekli, jedli pa skupaj.
samo iz radovednosti sprašujem, nič drugega
Mi trije gremo v kratkem na kosilo k moji mami (skuhala sarme). Tako delamo odkar sem se preselila k možeku. Drugače nam tu pa tam vedno kaj skuha, tudi če ji ne naročimo. Medtem ko tašča nam skuha, ko ji naročimo. V glavnem pa kuham jaz.
Vsem želim dober tek, kjerkoli že boste ter srečn’ga pa zdrav’ga v 2009!
Zakaj pa jamraš že na novega leta prvi dan? Če bi se ti tašča vsiljevala, ti pametovala ti svetovala bi je mela poln kufer in bi spet jamrala, bodi zadovoljna, očitno je pametna ženska, ki se ti ne vsiljuje, in ti dopušča da živiš svoje življenje….
živiš pri mami, zato ti je verjetno odnešeno od riti marsikaj, mar ni?
A še eno dežurno bi imela, a nimaš dosti pomoči od moža, mame, očeta, še tašča bi ti Morala pomagati, kuhati, pospravljati, negovati in čuvati otroke?
Tudi take smo, ki smo od prvega dne same, brez mam, tašč, svakinj, sestr in druge svojati…pa smo preživele, zato take razvajene dame res ne razumem?
jaz bom danes doma in ja, tudi moja mami ne mara kuhati, zakaj bi le kuhala zame? saj sem odrasla in vem kako se tej stvari streže? ji pa z veseljem parkrat letno (živita daleč) grem jaz pomagat in ne obratno…
Moja mama ima čas na tem svetu več ali manj samo zase, pa včasih ni bilo tako, ali pa jaz opazila nisem.
Moja tašča je pa tako, če jo pokličemo in zatežimo se nas mogoče ene parkrat na leto usmili, sicer pa tudi ne.
K nam jih povabim, ampak se nobenemu ne ljubi pripeljat, ker se je treba peljat cca 10 min z avtom.Pa imam obe rada in jim rade volje ustrežem.
Ja, pa mi je še vedno hudo, da me lastna mama zamenja za najnovejšega frajerja ali kolegico.
Moj mož je tudi včeraj skuhal, poleg kosila, še kosilo za danes – segedin. In smo povabili moje starše, nimamo to za odnašanje riti, ampak kar dostikrat skuhamo več in kosimo skupaj. Enkrat pri nas, drugič pri mojih starših. Ne živimo skupaj.
Tašči in tastu smo šli voščit zjutraj in ker sta kosilo za danes že imela, smo nesli sladico, ki sem jo spekla včeraj in nek namaz, ki si ga sama ne naredita, imata ga pa rada.
kaj ti je? vstala z levo nogo? ah, ne….saj je jasno…ljubosumna si. in jezna. ker si kao sama za vse. in tako vehementno se postavljaš nad nas. sem kje jamrala? za kaj pa bi morala bit hvaležna? pojasni mi. razen tega, da sem vzela njenega sina, ji nisem vzela še niti tolarja več, niti njenega dragocenega časa niti nič. ah, jezna si za umret, ker nekaterim pač rit spodnašajo, ti pa take ljudi zaničuješ, a se bojiš v ogledalo pogledat, ker veš, da če bi imela svojat blizu, bi si tudi pustila streči.
poleg tega: ja, moji starši mi “rit spodnašajo”, ja, čuvajo mi včasih otroke, kdaj mi skuhajo. skrbeli so zame dokler sem odrasla in tudi zdaj včasih priskočijo na pomoč. veš, ampak jaz z njimi živim v stari in vlažni hiši med drugim zato, da sem jim pri njunih 75 letih vedno na voljo, fizično tako kot finančno v pomoč pri njuni 400 evrski penziji. in ko onadva potrebujeta prevoz do zdravnika – kdo misliš, da ju vozi?
ti gledaš samo skozi svoje ljubosumne oči in vidiš samo kako ljudje grabijo. ker je verjetno to v tvoji naravi. ne vidiš, da nekateri vzamemo, ampak tudi damo in bomo dajali še dolgo dokler bomo imeli starše.
Tradicionalno k staršem.
Taščo sem “odpisala”, ker ne more mimo jamranja, poleg tega me mine, ker njeno povabilo zgleda tako:”Če hočeš, da jutri skupaj jemo….” Halooo…če koga povabim, ga povabim s srcem…Pa ko jemo, skozi nerga, kako drago je vse in da ne more…tako, da se res počutim, kako jo “odžiramo”. Nekaj let sem ji poskušala dopovedat, da je pomembneje, da smos kupaj , kot pa to, da moramo jest do nezavesti. Pa se je ne prime.
Tako, da letos sem trdno odločena, da k njej ne grem več, razen na kavo.
Sama pa skupaj zberem vse za božič. Moje in njegove.