Letošnjo leto je zame čustvena polomija. Po naravi sem introvertiran. Težko se zaljubim in še težje odljubim.

Zaljubil pa sem se še zelo zgodaj v bivšo sošolko. Vednar ji tega nisem nikoli upal povedati.Sicer pa je bila svoje čase tudi ona vame zaljubljena – ves čas sva flirtala. Letos sem jo po 4 letih spet videl in upal, da me ima mogoče rada. vednar sem po 1 mescu končno zbral pogum in jo vprašal. PA je prišla prva košarica. Zadeva me je čisto sesula. Bil sem uničen in nisem spal mnogo noči. Enostavno preveč peče, boli. V družbo si dolgo sploh nisem upal. Čeprav je od košarice že več kot pol leta mi je punca še vedno všeč in mi je hudo vsakič ko pomislim nanjo.

Pred 2 mesecoma pa sem spoznal punco, ki mi je bila spet grozno všeč. Na punco ki me je zavrnila sem celo uspel pozabiti. Spet sem “sanjal”. Punca me je povabila celo, da bi plesal z njo na maturantskem plesu. Zato sem bil prepričan, da me ima rada. Pa seveda nisem mogel dolgo zdržat in sem jo pred tednom dni vprašal. Spet sem bil zavrnjen.

Sedaj pa sploh ne vem kaj naj naredim? Zdi se mi da me nihče in nobena ne mara. Obe dekleti (čeprav se sliši paradoksalno) imam rad. Sploh ne vem katera mi je bolj všeč. Vem le to, da ko vidim katero od obeh dobim tak čudn občutek neskončne nervoze. Srce se mi skorajda ustavi. Po obeh puncah mi je hudo. Res tako hudo na dnu še nisem bil.

Pobič, živjo !

Glej, po napisanem komot rečem da si čisto ok in prijeten dečko, da pa te ravno nobena ne bi marala, ta je malo prehuda. Tako mogoče samo misliš ker si trenutno nesrečen zaradi dveh košaric. Pa vendar, če sam pri sebi pomisliš, je bilo to morda bolje kot neka navidezna ljubezen, obe sta bile do tebe pošteni in tako je glavobola lahko le še manj.

Drugi punci si bil simpatičen, da te je za maturanca povabila kot soplesalca, je to to in tudi neko priznanje. A kaj ko se v glavi takoj zakuha in misli da zraven spada še/že zaljubljenost. Vidiš, včasih je in bo potrebno malo počakati z vprašanji, dati času čas, se spoznati, kaj doživeti skupaj, pa se potem vidi. V tvojih letih so zavrnitve ene same travme, neprespane noči in slaba volja. Nič ni narobe s tem, nekoč se boš temu smejal ali celo tukaj dal kak nasvet komu v podobni situaciji, poslušaj starca Ceca in kar pogumno naprej. Nikarte pa na vso moč sedaj iskati naslednjo simpatijo, prvo moraš pošlihtati v glavci da sploh ni tako hudo in če si zastopil tele vrstice, si že zmagal.

Nekaj,

no, no, zadeva ni tako porazna. Ja, in ti misliš, da ko boš vprašal dekle, če bi hodila s tabo, da bo padla v trans in ti rekla ja, dragi, čakam te že celo življenje. Ha? Poslušaj, moški smo osvajalci in ženske imajo v naravi to, da so rade osvajane. Njihovo mišljenje je približno tako: Sedaj pa da vidim, koliko je ta fant pripraljen narediti zame? Me ima samo za bežno romanco ali sem mu toliko vredna, da se bo potrudil.

Se sprašuješ, kako to vem? Seveda, v najstniških letih sem tudi jaz dve deklici vprašal, če bi hodile z menoj. Njihov odgovor je bil seveda ne. S tisto prvo sem se po večih letih srečal in takrat sva se pogovarjala. Povedala je, da mi je res dala košarico, ampak samo zaradi tega, ker sem jo s tako direktnim vprašanjem zmedel, ko pa je prišla domov pa je dneve sedela pri telefonu in čakal, da jo bom poklical.

Pri drugi je bilo podobno. Zopet sem dobil košarico. No, in potem sem bil na plesu. En ples so volile dame. Ne boš verjel, pome je prišla tista deklica, ki mi je dala košarico. Spontano sva se potem prijela za roke in postala par. Potem sem se tudi z njo pogovarjal, zakaj mi je takrat rekla ne. Veš kaj mi je rekla? Da ni bila pripravljena na tako direktno vprašanje, sploh pa je hotela ugotoviti, koliko truda sem pripravljen vložiti, da bi postala par.

Še tole ti bom povedal! Edino tazadnja punca je mene osvajala in ona dala povode za vse. No, bilo je super in počutil sem se frajerja. Po poroki pa grenka resnica. Osvajala je tudi druge moške in me spretno varala…

Samozavest v roke in bo bolje! Delaj na sebi!

LPE

Ja, moški izbira, ženska izbere. Uff, če bi jaz štela, koliko krat sem bila zavrnjena z moške strani in tudi jaz zavrnila moškega…

Pa je na koncu le prišel nekdo, ki mi je ukradel srce, nekdo, s katerim sem že šesto leto in ga ljubim tako kot prvi dan. Oziroma še bolj.

Ljubezen se med nas prikrade tiho, potihoma, ko jo najmanj pričakujemo.

In Adi Smolar v eni svojih pesmi poje, da se za vsako metlo najde štil.

Zato se ne sekiraj… nekje in nekoč se bo tudi zate našel nekdo.

Tnx za odgovore.

Hudo mi je, ker sem sam. Velikokrat ko kam grem razmišljam kako bi lahko punco peljal tja.

Pa še en kick in the as. S punco pleševa in mi je ful užitek, ker plešem z najlepšo punco na parketu. Ampak pari se košujejo in imajo “radi” jest se jo pa dotakniti ne smem.

Saj se boš navadil. Gotovo boš še večkrat zavrnjen , preden boš našel pravo. In verjermi, da se boš čez leta ali desetletja samo nostalgično nasmehnil, ko se boš spomnil na stvari, ki se ti zdaj zdijo veeeeeeelik problem.

🙂

Res si želim nekoga – punco.

Kje oz kako vi ponavadi najdete punco / fanta?

Verjemi, da boš pravo punco našel takrat, ko je sploh ne boš iskal.
Kar zgodilo se bo.

Vsak dan mi je težje. Ne morem več. So dnevi, ko z vsakdanjo aktivnostjo pozabim na problem. Ko, pa ne počnem nič pametnega, me pa zadeva zabije. Res ne vem kaj bi. Čisto sem uničen.

NAJ TE POTOLAŽIM!

moj prvi fant mi je prekrižal pot, ko sem bila stara 20 let.

zdaj ko sem že poročena, vem, da sem bila neumna, ker mi je preveč časa šlo za razmišljanje kako sem uboga, ker me noben ne mara. pojdi raje v družbo, uživaj svoje življenje, potem se bo zgodilo kot pri meni: ko najmanj iščeš, preskoči iskra.

Meni je pri tvojem pisanju (oz. jaz tako razumem) čudno to, da kar takoj punci rečeš da jo imaš rad. Se mi zdi, da jo prehitro vprašaš če te ima rada, če bi bla tvoja punca. Še preden se spoznata. In je potem za njo malo šok in itak reče ne.
Ti se najprej lepo, neobremenjeno spoznaj z njo, potem pa bo že počasi naneslo na take besede in dejanja.
Če pa ne, pa kasneje.

Kot so ti že predhodniki povedali, ne postavljaj takih direktnih vprašanj. Malo se raje ukvarjaj z njo, povabi jo kam, pa ne direkt v kako savno….Za zaćetek se z njo lepo pogovarjaj, najprej splošne stvari, potem boš pa hitro videl kako in kaj…

Mislim, da je tako odločno odreagirala, da sem prepričan, da me ne mara. Vem pa, da me ne sovraži. Čist korektno je zgolj odkimala: “Ne,” in da upa da bova še naprej prijatelja.

Verjetno imate prav, da sem jo šokiral s tem, ker sem jo kar neposredno vprašal (ampak res sem ji moral povedati), ker je rekla, da bi ona to zelo težko povedala oz. da bi bi jo bilo tega strah. Je pač bolj introvertirana ter (sploh zame) težko dostopna.

Vprašal pa sem jo na navadnih zaprašenih šolskih stopnicah. Pač v glavi sem imel teorija, da če me ima rada, me bo sprejela če jo vprašam kjerkoli, če me pa ne mara, pa mi verjetno niti “plac pod mavrico” ne pomaga. Sem se v tem uštel?

Še vedno pa mi ni jasno zakaj me je povabila na ples. Tako lepa punca je. Zato bi bilo absurdno misliti, da nobeden ni hotel z njo plesat. Pač jaz sem na šoli bil takrat čisto nov in se res sprašujem čemu ni izbrala koga izmed ostalih 100-tih fantov, ki jih je poznala že 3 leta. Mene je vprašala po tem, ko me je poznala le 14 dni, plesne vaje so med tem potekale že nekaj časa. Pač jaz sem se zaljubil vanjo, če ne na prvi, pa vsaj na drugi pogled. Upal sem, da se je na enak način tudi ona vame. Ni se! 🙁

Ona se (od takrat obnaša), kot da se popolnoma nič ni zgodilo. Jaz poiskušam delovat podobno. Vendar je hudo težko, ker me že zabolipri srcu samo, da pomislim nanjo, ko govorim z njo, pa sem sploh težko “zbran”. Imam zelo hudo tremo.

Slabo spim. Ves čas razmišljam samo o nji in ji. Toliko misli se mi je o njej prepletlo, od takrat ko sem jo prvič zagledal, da verjetno ni čudno, da sem vse narobe razumel in se hudo zmotil. 🙁

nekaj

Tole pri tvoji prijateljici iz plesa je skoraj identično kot pri meni :S

Težko je, vem, kakšne pametne rešitve pa še nisem našel…

Saj kakšne “pametne” rešitve tudi žal ni.
Ženske tukaj reagiramo drugače od vas, moških. Včasih nam je lahko nekdo všeč, prijeten, simpatičen, dober,…pa vseeno nismo zaljubljenje, oz. se ne vidimo kadakoli z njim v vezi.

“Čutimo”, jemljemo in obravnavamo ga kot dobrega prijatelja in to je tudi vse.

Oba poskušajta sprejeti dejstvo, da sta tem puncam sicer všeč kot prijatelja, kakšnih globljih čustev pa pri njima ni – in če čustev ni sedaj, jih tudi čez mesec ali 2 ne bo.

Nikoli nisem mislil nič slabega. Samo zacopal sem se vanjo.

Konc me bo od žalosti. Ne znam več živet. Preživljam spet najtežje mesce v svojmu življenju. Ko sme bil prvič zavrnjen, mi vsaj 4 mesce ni blo treba v družbo (do začetka šole). Sem pač hodu v hribe, kjer nisem po cel dan nobenga srečal. Zdej pa morm nekak životarit v družbi. Grozno me stistne vsakič, ko jo vidm.

Kaj naj nardim, da bom spet dobre volje?

Nasmešek si daj na usta pa med ljudi pejd, ne da se pomiluješ doma!
Mimo nje pojdi z dvignjeno glavo. Pa še nekaj: ne dovoli ji, da bi videla ali izvedela, da trpiš, kajti uživala bo v tvojem trpljenju. pokaži ji, da znaš živeti tudi brez nje.

srečno

Ne, ni taka punca, da bi mi privoščla kaj slabega. Saj se z njo razumem zelo dobro, samo ne mara me! Ne, ne bom ji težil s temi rečmi več in se poskušal obnašat tako, kot se ona do mene (kot da se nikoli nič zgodilo). Vseeno se veselim plesa z njo na maturancu. Je pač lepotica.

tudi jaz mam podobne težave kot pobudnik te teme jaz npr na kakšni zabavi se vsedem zraven dekleta ki mi je všeč ona se pa vstane in se odmakne…kaj je narobe, ZAKAJ??????