Novorojenček spi pri nama
Tako namreč najhitreje zaspi. Ne vem ali je možno da razvadiš dojenčka starega en mesec?? Namreč od kar je parkrat spal pri nama ga ne moreva več navadit na njegovo posteljico. Joka in joka dokler ga ne vzameva k sebi.
Ne bi bilo nič narobe, če me ne bi prekleto skrbelo da ga ne bi kdo od naju poležal, da se ne bi zadušil z vzglavnikom, odejo,…
Takrat ko je spal pri nama sem se od strahu, da mu ne bi kaj naredila zbujala vsakih par minut.
Kako ga ponovno navadit na njegovo posteljico? Kakšna ideja?
Ali ima kdo med vami dojenčka ki spi z vami?
Hvuv, saj to me najbolj skrbi. Noče in noče spati več v svoji posteljici. Narediva tako kot pravi Ko trdno spi…ga prestaviva v njegovo posteljico, samo kaj ko se zdrami in pogrunta kam ga bova prestavila je vik in krik. Pa sva čisto nežna, počasna pri prestavljanju, bolj ne bi mogla bit. 🙁
Res ga ne bi rada navadila da bo spal pri nama, ker vem da se to zna zavlečt leta in leta…
Kaj predlagate naj narediva? Ga dava spat v njegovo posteljico in poslušava vreščanje dokler ne omaga? 🙁
Raziskave kažejo, da zelo zelo težko poležiš oz. da bi ga tako zadušil. Primeri ko se je dejansko zgodilo je bilo, ko so bili starši bodisi zadrogirani ali pa alkoholizirani. Če nisi ne eno ne drugo, potem naj te ne skrbi.
Tudi pri nas je mali od vsega začetka pri nama (zdaj bo kmalu eno leto) oz. kot je ena gor že povedala – ima zraven posteljico, eno stranico smo dali stran in je praktično z nama, hkrati pa smo vsak v svoji postelji. Včasih se seveda tudi stiskamo skupaj in zelo uživamo. To je moj tretji otrok in prvič imamo tako družinsko posteljo in ne bi je zamenjala za nič na svetu!
Otroka do enega leta težko razvadiš – to ni moje mnenje, ampak mnenje strokovnjakov.
Naredi tako, da bo vsem fino in da se tudi TI naspiš! To je zelo pomembno. Naspana mama je zadovoljna mama!!!:)))
Bolj ga boš stiskala/imela pri sebi, lažje bo šel stran od tebe! Bolj ga boš “odrivala”, bolj se bo želel stiskati s tabo.
Veš kaj, 9 mesecev te je čutil, torej ni čudno, da si želi tvoje bližine. Je pa za starše naporno. Naš drugorojenec je star 4 mesece in je prvi mesec tudi spal pri meni, drugače je jokal. Pa smo dali špampek k moji strani postelje, v njem je spal le ponoči, čez dan pa spi v košku, da ma malo občutka za dan in noč. Pa ko je spal pri meni, se je seveda dojil kadar se mu je zljubilo in ni bil nikoli sit, nikoli lačen. Po enem mesecu sem ga zvečer lepo fajn podojila, da ga dala v špampek in je spal kot angelček – sit in pomirjen. Poleg neprespanosti sem se bala, da bi ga poležala – sicer sem zelo rahlo in previdno spala, sam nikol ne veš.
Strokovnjaki lahko govorijo kar hočejo ampak otroka se razvadi lahko takoj. Tudi mi dmo morali hoditi z našim spat ker drugače je bil cel hudič. Ko sva videla da tako ne bo šlo sva ga dala v posteljico a se je drl kot da bi ga iz kože dajali. Tako je bilo cca. 5 dni, potem se je pa navadil in vsi smo se od takrat naspali. Pri drugem sem od prvega dneva dajala otroka zvečer spat v posteljico in zaprla vrat in teh problemov ni bilo.
…nam je babica v šoli za starše povedala, da ni nič narobe, če dojenček spi pri mami v postelji, ker se pri njej počuti varnega (psihologi pravijo, da so taki otročki ko odrastejo veliko bolj samozavestnejši, čustveni..). Lahko pa dojenčka uspavaš pri sebi in ko ga prestaviš v njegovo posteljico, narediš v posteljici nekakšno gnezdo, da se bo otroček počutil varnega in da ga ne bo strah (uporabi kake dekice ali brisače)..
Moji so vsi spali v zakonski postelji, se pravi, posamično vsak do enega leta.
Ali je spal prav v postelji ali pa v posteljici zraven, čeprav so vsi velikokrat zelo hitro pristali nazaj v tavelki postelji.
Pri enem letu, ko sva z dojenjem zaključila, je bil vsak izseljen v svojo posteljo, je bilo potrebno več crkljanja pred spanjem, ampak travmirali ravno nisto. Mogoče tudi zato, ker sta bila v vsaki sobi po dva, pa ni bilo tako težko, če bi bil v sobi sam. Prvi otrok je bil v svoji postelji bolj zadovoljen, kot npr. četrti, ki še sedaj rad smukne k nama.
Če daš njegovo posteljico zraven vajine, se bo dojenček počasi navadil.
Res pa je najpomembnejše, da se naspiš ti. Če se bo otrok v svoji posteljici prebujal tekom noči, ga lahko uspava tudi mož.
Mi smo devet let nazaj rešili takole.
Moj je posteljici odšraufal eno stranico.
Naštimal je posteljico-jogi na višino postelje.
Noge obeh postelj je dal skupaj in zadevo porinil k steni. Vmes sva dala rjuho, v luknjo.
In tako je spala v svoji postelji. Pa vseeno je bila zadovoljna, ker naju je čutila.
Kje je že to.
Zdaj pa že odgovarjajo nazaj…
Mislim, da je bilo na tem in še kakšnem forumu že kar nekaj govora o spanju v skupni/posebni postelji ali sobi. Kolikor ljudi, toliko mnenj.Moja mnenje oziroma izkušnja (ki pa ga ne bi podajala kot edino zveličavno). Pri vzgoji otroka sem se precej zanašala na lastno intuicijo. Kaj čuti on? Kaj čutim jaz? Dolgo je spal pri nama; tudi kot šolar se je še rad prišel stisnit k meni ali možu. V veliki postelji smo se crkljali, skoraj vedno je zaspal z zadovoljnim izrazom na obrazu, midva pa sva z užitkom gledala njegov speči obrazek. Res nepozabni trenutki! Neprespanih noči skoraj nismo poznali.Bil je edinec, tudi zelo ljubeči babici edini vnuk. Po mnenju mnogih bi moral biti glede na vse crkljanje zelo razvajen.A ni bilo tako. Otrok je v najnežnejših letih užil varnost in toplino. Že kmalu se je izkazal za zelo samostojnega. Na vrtčevskem taboru je bil eden redkih, ki ni pogrešal staršev in je celo tolažil druge otroke. Danes je že najstnik; zelo samostojen, odgovoren in priljubljen med prijatelji. Kot pravijo (opažam tudi sama, a starši smo težko objektivni) ima visoko stopnjo empatije in je eden redkih najstnikov, ki je pripravljen del svojega časa posvetiti za pomoč drugim. Naj to ne zveni kot samohvala – želela bi na konkretnem primeru pojasniti, zakaj menim, da otrok, ki užije veliko topline in varnosti pa tudi fizične bližine staršev, to kar je prejel, kasneje tudi daje.
Včasih me res preseneča kakšni ljudje so tukaj na forumu.
otroka si pustila da se je drl na ves glas?In to 5 noči zapored?
otroka se razvadi takoj?
najboljše je,da kar takoj greste ve za strokovnjaka,ker vse veste in najboljše
Moja otroka sta šla v svojo postelja,ko sta bila pripravljena.
Pa nista nič razvajena.
Oba sta spala do cca 20 meseca pri nama,potem smo postopoma šli na svojo posteljo tako,da smo posteljo dali zraven naše in sem otroka držala za rokico ali ga božala
nekaj v branje:
http://www.ringaraja.net/o-spanju-in-uspavanju_833.html
Moj prvi je spal pri nama, pa je imel zraven svojo posteljico, ampak v njej se je vedno takoj zbudil. Samo jaz sem se navadila in sem dobro spala, drugače bi ga verjetno dala v svojo posteljo. No, naš drugi je pa total drugačen otrok, on pa spi v svoji postelji od začetka, zdaj se že krega, če se grem kdaj k njemu pocrkljat, naj grem spat v ta veliko posteljo. No, saj čez vikend se pride pocrkljat k nama, ampak res so si otroci še istih partnerjev različni, različnih potreb, kaj si ne bodo potem šele takole, nepoznanih.
pri nas pa smo takole: otroško posteljico smo postavili čisto zraven zakonske.Notranjo stranico smo sneli in tako sem jaz lahko dala glavo tudi na otroško posteljico otrok ap me je čutil.Lažje za oba, predvsem kar se tiče dojenja.Ko je bil že večji velikokrat ponoči niti nisem vedela kdaj je jedel, ker si je sam postregel. In danes? Je normalen 14 letnik brez travm pa čeprav je kar nekaj časa spal z nama :))9
miša31 prav žal mi je za tvojega otroka. Tudi v naši družbi je ena taka načelna mamica, otrok niti pod razno ne sme spati pri njej in ona ponosno razlaga, kako ga je pustila 2 uri kričat. Pa tudi crkljati ga ne sme nihče, babice še posebej, ker ga bodo kao razvadile. Kam pelje ta svet?
Moji trije so vsi toliko časa kolikor so rabili spali pri nama. Midva sva se navadila in se z lahkoto naspala. Res pa je, da je mož kar pozidal posteljo 2 x 2 metra, da je bilo dovolj prostora. Vsak je ob svojem času pokazal, da si želi “na svoje” in še vedno se vsi trije strašno radi pridejo pocrkljat. Ga ni lepšega občutka na svetu. Že zdaj mi je hudo za čas, ko se bodo crkljanju odpovedali.
Ker sem imela otroka en za drugim sem bila še od prvega tako utrujena, da sem sklenila da ponoči ne bom več ustajala zaradi dojenja ampak bo dojenček spal pri meni in ko bo čas za dojenje sem dala somo cuziko ven in vsi smo bili srečni in naspani. Danes punca stara pet let brez problema in histarij zaspi in spi v svoji sobici. Zato ni pravil če ga ne boš navadila že zdaj bodo problemi kasneje itd. Nikoli ne vemo kaj nam življenje prinese mi smo takrat ravnali tako da nam je bilo lažje in nismo šli na nož. Se je bilo pa lepo crkljati.
