režim sladkarij
Smo v sredini časa obdarovanja in prenažiranja.
V teh dnevih smo v službi imeli debato o režimu in dostopnosti sladkarij otrokom.
Sama sem pristaš tega, da moja otroka 9 in 12 let še nista zadosti zrela, da bi sama odločala koliko in katere sladkarije bosta jedla, zato jih dobita takrat, ko se meni zdi prav in to ni spet tako redko. Čokalade, piškote in ostale sladke pregrehe, ki so priložene decemberskim darilom otrokom tako pospravimo v omaro in otroka ne odločata kdaj se bosta sladkala.
Po drugi strani pa imam sodelavko, ki ima režim, da njen 9 letni otrok jemlje iz omare karkoli, in kadarkoli in poljubno količino.
Zanima me kakšne režime imate pri vas, ker razmišljam, da bo počasi čas, da ta pravila nekoliko sprostim, seveda pa ne tako drastično, da bi šla v skrajnost svoje sodelavke.
no take debate poslušam jaz v službi. Evo kako je bilo pri nas. Pečem 2x na teden,se pravi sladice so vedno na mizi( ali v hladilniku) .
V omari so kakšni piškoti,čokoladne bananice, jaffa keksi,čokolade itd. itd.
Ker je tega pri nas vedno na raspolago nisem imela potrebe nič skrivat- vzel je kadar je hotel.Včasih po 1 teden ne vzame nič sladkega. Ponavadi otroci,ki nimajo -pojejo vse kar im pride pod roke.
Nikoli nisem skrivala.
Pri nas doma so sladkarije v predalu, ki je vsem dosegljiv, se pravi, tudi petletnici. Ampak naša ni ne vem kako nora na sladko, zato ji razen pred obroki in po umitih zobeh zvečer dovolimo, da si dozira sama. Je kak dan, ko kar naprej melje- takrat reče, da ji je cukr padel,včasih pa mine teden ali več, pa se sploh ne spomni na sladkarije, so pa žvečilne aktualne skoraj vsak dan.
Otroci so različni, eni dobesedno pogoltnejo tablico 100gramske čokolade ali škatlo piškotov v petih minutah, eni jejo po malem, enih pa sladkarije sploh ne brigajo kaj dosti. Ti najbolje poznaš svoja otroka in veš, koliko jima pomenijo sladkarije. Če boš ‘sprostila vhod v omaro’, pričakuj prvih nekaj dni, da jo bosta redno izpraznila do konca, ko pa bosta ugotovila, da si dozo po novem odmerjata sama, se bo pa situacija normalizirala. Razen, če jima seveda omejujete dostop zaradi tega, ker pojesta vse, kar vidita sladkega. Potem je bolje, da ostane tako kot je.
to je pa čisto odvisno od posameznega otroka.
eni so taki, ki udarijo po sladkariji kot črv po motki 🙂 bi pojedli še in še, vse, kar vidijo pred sabo.
druge pa sladkarije ne ganejo. dokler jih skrivaš, itak ne veš, kakega otroka imaš. ni nujno, da, če bodo sladkarije venomer na razpolago, da ne bodo več interesantne.
pri nas so bile sladkarije vedno na razpolago. in jaz sem jih tudi vedno uničila, kar sem jih dobila pod roke. sestra pa nikoli.
Moje dete je premajhno, poznam pa podoben primerek kot je tvoja sodelavka.
Ženska je vsaj 1x mesečno za kak dan na bolniški, ker si otrok pokvari želodec. Zdravniki konstantno ugotavljajo, da je otrok slabokrven, povrh vsega, pa njen otrok razen makaronov s paradižnikovo omako in čokoladnih pogruntavščin ne je prav ničesar.
Tudi mi imamo sladkarije v predalu oz omari, 7,5 letnik ve kje jih lahko vzame, vendar se večinoma sploh ne dotakne.
Res je da je tudi pri tem izbirčen in ni vse dobro. Kakšen dan poje več kakšen teden pa se sploh ne pritakne.
Nikolil nisem bila pristaš skrivanja, sem pa za omejevanje. Če bi pretiral bi rekla, da je dovolj.
srečno
Moja 4-letnica je huda sladkosnedka in nikakor nima prostega dostopa do sladkarij. Dobi pa najmanj vsak drugi dan kako sladkarijo (mehke bombone, liziko, kinder čokoladke, kake mehke piškote in peciva).
Midva z možem sva taka, da lahko cel teden gledava tablico čokolade na mizi, pa naju ne bo zamikalo, hčerka pa jo bo pojedla v parih minutah. Celo. Prav tako recimo vrečko bombonov. Ko je bila stara 2 leti, sem jo pustila samo 10 minut z 250 g vrečko žele bombonov. Ko sem prišla izpod tuša, ni ostal niti eden.
Zato so pri nas sladkarije pač visoko v omari, da jih hči ne doseže sama. Ji pa vedno, kadar si zaželi, dam par mehkih bombonov, ki pa jih lahko poje po obroku. Ker je tako zelo sladkosnedna, se mi ne zdi prav, da bi jo preveč omejevala, saj bi verjetno tako samo še povečala njeno sladkosnednost.
Naši punci sta imeli od malega vedno sladkarije na dosegu roke – v njuni sobi v stekleni vitrini. Nikoli nismo delali velikega cirkusa okrog sladkarij, edini pogoj za sladkarije je bil, da preden kaj vzameta vprašata – pred kosilom oz. pred obrokom, ne jemo sladkarij. Vsaka ima trenutno na razpolago vsaj 6-7 velikih čokolad, ampak ko prideta npr. domov iz šole, me pokličeta in vprašata, če si lahko vzameta 1 rebrco čokolade. Šele včeraj sem ugotovila, da potem vsaka poliže 2 kocki. Včasih še zvečer pade kak bombon, ali pa tudi ne.
Ponavadi je tako, da če nekaj prepoveduješ ali skrivaš, je stvar samo še slabša. Meni so jih vedno dol delili, niti približno nisem tako brezbrižna do sladkega kot moji frčefeli. Da sebe brzdam porabim resnično goro energije in samopremagovanja 🙁
Koliko pa so stari tvoji otroci da to vedo? Težko si zamišljam sladkosneda, kateri se drži stran od sladkarij, ker niso zdrave. Razen če otrokom že v najnežnejšhih letih vcepiš vse o dietah. Sošolka od ta mlajše hčerke je namreč na dieti že zadnja 2-3 leta, ker ima mogoče kilo ali dve preveč. Pravzaprav sploh ni za opazit. Ampak mama, ki je senca od fižolovke prepoveduje otroku vsako sladkarijo. Ne bom rekla, kaka agonija je to, ko pride punca k nam na obisk in vidi dobesedno čokolade “okrog ležat”. Pa ve da sladkarije “niso zdrave”.
Naša dva imata polno rit sladkarij. Ker pa sem že večkrat slišala za teorijo ‘kdor ima dovolj, mu ne diši’, sem letos naredila preizkus. Nakupila sem tono različnih čokoladnih bonbonov (čeprav dobita že tako prek zadost) in dala na mizo. V upanju, da bosta malo pojedla, potem pa ne bo zanimivo, ker je non-stop na voljo. Jok, brate. V treh dneh sta mi zmazala celotno zalogo, pa jo je bilo ogromno! Cele popoldneve sta jedla samo to. Druga hrana ni obstajala. No, potem mi je bilo pa dovolj in sem pospravila. Zdaj so sladkarije spet na svojem mestu. Vesta, kje so, ampak ne smeta vzeti brez dovoljenja in ni priporočljivo, da so preveč ‘vidne’, ker sitnarita in nočeta jesti nič drugega.
Toliko o teoriji, da so nori na sladkarije samo tisti, ki jim jih starši branijo.
Koliko pa so stari tvoji otroci da to vedo? Težko si zamišljam sladkosneda, kateri se drži stran od sladkarij, ker niso zdrave. Razen če otrokom že v najnežnejšhih letih vcepiš vse o dietah. Sošolka od ta mlajše hčerke je namreč na dieti že zadnja 2-3 leta, ker ima mogoče kilo ali dve preveč. Pravzaprav sploh ni za opazit. Ampak mama, ki je senca od fižolovke prepoveduje otroku vsako sladkarijo. Ne bom rekla, kaka agonija je to, ko pride punca k nam na obisk in vidi dobesedno čokolade “okrog ležat”. Pa ve da sladkarije “niso zdrave”.[/quote]
Res je, za dieto gre. Žal.
Ne morem pa verjet, da imajo drugi otroci tako dostopne sladkarije.
Mama, od tam nekje, mi smo imeli v šoli predavanje na temo zdrave prehrane. In veš, kaj smo tam izvedeli? Da je to, da si otroci želijo sladkarij, popolnoma normalno, ker njihovo telo deluje na ta način. Seveda pa je na nas starših, da jim ponudimo zdrave sladkarije, kar pa pomeni predvsem čim manj umetnih snovi. Ne vem, od kod nekaterim ideja, da sladkarije niso zdrave oziroma jih otroci ne smejo dobiti, razen izjemoma. To je čist zgrešeno celo po mnenju strokovnjakov.
Ne verjamem, da drži teorija, da če imajo otroci neomejen dostop do sladkarij, jih potem le-te ne bodo več toliko zanimale. Starejšemu sinu nismo nikoli omejevali sladkarije, ker on je pojedel kakšen košček čokolade ali dva bonbona na teden. Mlajša hčerka pa bi zmazala eno celo čokolado na dan, če bi ji pustili. Tudi njej na začetku nismo prepovedali ničesar, ampak potem smo videli, da neke meje mora imeti.
Pretiravate s to strupenostjo sladkorja. Pa se ve sploh zavedate, da je v osnovi danes zelo zelo malo neoporečne in zdrave hrane. Praktično vse vsebuje umetne dodatke, ki so neštetokrat bolj nevarni od sladkorja. Mi doma jemo sladkarije vsak dan, imamo predal s sladkarijami in nihče od nas nima sladkorne, nismo predebeli in nimamo črvivih zob. Majhni otroci so ponavdi zelo živahni in pokurijo ogromno kalorij takim otrokom, ki pa so že dedno nagnjeni k debelosti in se dejansko hitro redijo je jasno potrebno omejevati vnos sladkarij. Naš ima v predalu vedno sladkarije na dosegu roke in jih poje zelo malo, raje ima doma narejene sladice ampak tudi teh poje majhne količine. Dobila sem občutek, da so “alergične” na sladkarije predvsem take mame večno na dietah ali pa take, ki se revce ne morejo zrediti (ob enem navadnem bio jogurtu, listu bio solate in kozarcu vode na dan). Danes je kar nekaj postov na tem forumu o sladkarijah in, ko vse to prebereš ti je jasno, da je tukaj en cel trop lačnih žensk zapriseženih sovražnic sladkarij, ki bi z veseljem pohrustale eno dobro tortico ali kar celo čokolado. Ah brezeveze, privoščite sebi in vašim domačim mal cukra no pa bomo vsi bolj veseli:)
