Je res v brezizhodnem položaju?
Imam dobro prijateljico, ki se je letos znašla v skrajno nezavidljivem položaju. Mož, ki jo je enkrat že prevaral, ji je priznal da z novo ljubico pričakuje otroka. Poročena sta 15 let in imata 3 otroke. Živita pri njemu doma. Kaj naj stori? Kam naj gre? Naj ga pusti? Kako ste ve odšle od doma, ste vse imele rešen stanovanjski problem? Kako zmorete finančno same z otroki? Možnosti pomoči od staršev nima, ne denarno ne z prostorom. Kaj svetujete, kako ste se ve znašle? Hvala za odgovore.
Po možnosti naj bo še brezposelna, ker sta se z možekom soglasno pred leti odločila, da bo ženička doma.
(Prav zaradi takih situacij, je treba možu vržt u glavo ponvo, k pride s tako idejo vn…)
če je res, kaj pa zdaj ….kam naj gre taka ženska v službo?
Upam , da je tipo loaded z money money in naj ga obere do kosti in še čez.
OBUPNO!
Saj lahko zahteva preživnino tudi zase (pač pod določenimi pogoji). Poleg tega je upravičena do polovice premoženja, ustvarjenega v zakonu: če sta stanovanje preuredila, obnovila, oprema, avto, prihranki. Če se bosta seveda sploh ločila. Mogoče se pa ne bosta.
Nič ji ne zavidam. Ampak: kje bi pa živela, če ne bi bila poročena? Vsak odrasel človek bi moral biti sposoben poskrbeti zase, ne pa, da je največji šmorn pri ločitvi, kje za vraga bo živel, ker ne more nazaj k staršem.
Vi se predvsem ne zavedate resnosti problema,kot je ena napisala,če je tip naložen z kešem,bo vse skupaj najmanjši problem,če pa so normalno (kar je relativen pojem seveda)stoječa familja,pa se bo problem pojavil slej ko prej.
Poglejmo
gospa je brez svojih prihodkov,če sem prav zastopla,živijo v hiši njegovih staršev-no tu imajo tudi nekja besede le ti in če so preveč navezani na svojega sina,bodo zamižali,verjemite..Za njih je vnuk -vnuk od jožice al pa od poldke,njihov sin pa je njihov sin,pustimo moralo ob strani in kdo je tu njabolj nasankal-vsi vemo kdo žena ,otroci in še tisti otroček v trebuščku,ko se gre za tako delikatne stvari ta odpove,razumete zdaj..
kaj lahko ženska stori,najprej samo to da si odgovori na zgornja vprašanja in to je kako in kaj se bo odločila,potem pa naprej,dokler pa odločitve ni pa samo stojijo na mestu.
Poskrbeti zase ko si sam ( npr imaš lastno garsonjero ipd) je lažje kot pa ob propadlem zakonu še imeti toliko rezerve, da z prtljago 3 otrok, ki ti ostanejo na grbi poskrbiš za vse.
Tudi če se stanovanje ( kar sploh ddvomim da je njuno) temveč od staršev…recimo proda ..potrebuje ta mamica najmanj 3 sobno stanovanje on gra pa lahko v garsonjero in NI PRAVIČNO.Ona vzame 3 člane družine plus sebe, on pa s polovico samo sebe…no nekaj kompenzira preživnina vendar NI ISTO…ženi + otrokom se bo standard BISTVENO znižal…ZAto bi bilo PAMETNO PRI NAS VPELJATI INSTITUT KRIVDE za razpad zakona IN BI BILO MARSIKAJ pravičnejše, za tistega ki zvisi ( ne glede na spol)!!!
Poskrbeti zase ko si sam ( npr imaš lastno garsonjero ipd) je lažje kot pa ob propadlem zakonu še imeti toliko rezerve, da z prtljago 3 otrok, ki ti ostanejo na grbi poskrbiš za vse.
Tudi če se stanovanje ( kar sploh ddvomim da je njuno) temveč od staršev…recimo proda ..potrebuje ta mamica najmanj 3 sobno stanovanje on gra pa lahko v garsonjero in NI PRAVIČNO.Ona vzame 3 člane družine plus sebe, on pa s polovico samo sebe…no nekaj kompenzira preživnina vendar NI ISTO…ženi + otrokom se bo standard BISTVENO znižal…ZAto bi bilo PAMETNO PRI NAS VPELJATI INSTITUT KRIVDE za razpad zakona IN BI BILO MARSIKAJ pravičnejše, za tistega ki zvisi ( ne glede na spol)!!!
jaz sem šla čez noč od doma. z dvema malima otrokoma v enosobno stanovanje, prvo, ki sem ga dobila. ni bilo luksuzno, bilo pa je in pomembno je bilo tudi to, da ni bilo predrago. čez čas sem ga začela urejati in kupovati pohištvo, najprej pa smo spale na dveh posteljah, ki sem jih zvezala skupaj. ni bilo problema.
danes sem še vedno v enosobnem stanovanu, sicer drugem, pa sta hčeri ž najstnici. privoščiš si toliko kolikor daleč lahko z denarnico sežeš. to je vsa čarovnija.
poznam žensko, ki se tudi zdaj ločuje, živi pri njem, skupaj sta vlagala v hišo in noče ven dokler ne bo izplačana. pa ji je muka hodit “domov”, tam se ji vse gnusi, še njega videva ker ima v isti hiši obrt, skratka … nevem, zakaj vztraja tam, ko pa ji tako življenje vidno seka na psiho. aja, vse za denar, jasno. 🙂 žalostno, ker bo itak na sodišču lahko dokazala, da je vlagala v stanovanje in kolikšen delež je njen. no, ona je prepričana, da se mu na tak način zdaj maščuje in hoče, da on trpi. kakorkoli …
nepravično: kakšen institut krivde? si predstavljaš, da mož prevara ženo, ona znori, pokaže s prtom nanj, potem pa od dokaže, da se je po poroki bistveno spremenila, po porodih začela odklanjati spolne odnose in da je zaradi nje spolno abstiniral (pa poročen je). in potem se je odločil, da ne more več tako in jo je prevaral, ker je človek, ker si želi seksa več kot samo 1x na dva meseca … kdo je potem bolj kriv? kdo bo tehtal krivdo?
skratka … nykaa, če tvoja prijateljica ne more s tem sfolgat, če ji je tak zakon postal gnus, če lahko preživi brez moža, potem pot pod noge in na svoje. če pa ne, potem pa naj živi v trojčku. ej pa korak na svoje težak, ja, nikakor pa ne riskanten, če človek dela in ima voljo in moč za to.
Brez veze je ugotavljat krivdo,ker tu z takim problemom ne moreš na sodišče 🙂
pomembno je iskati rešitev,tu se gre za njo in njene otroke,čeprav se nam včasih zdi ,da smo nemočni-nismo,vedno smo mi gospodar sebe in svojih odločitev.
Podpiram pa vsekakor samostojnost ženske,poročene ali ne,ker samo nase se lahko človek zanese v teh kriznih časih.
Seveda je veliko težje it na svoje s tremi otročki kot sam… Zato pa zagovarjam, da morajo otroci po srednji šoli čim prej od doma, poskusit, kako je, ko si odvisen sam od sebe, od svoje iznajdljivosti, da se naučijo delat z denarjem, poiskat pomoč, ko jo rabijo, se naučijo prave samostojnosti. Če to vajo dobiš šele pri 40 in s tremi otroki, je pa drama, seveda.
Moja kolegica se je ločila pri cca 40, s tremi palčki, še avta ne zna sama registrirat. Že ločitev sama po sebi je huda drama, njej je pa čista znanstvena fantastika tudi žarnico zamenjat, če malo karikiram. Na srečo ima vsaj stanovanje, ker bivši pri tem res ni kompliciral in sta vse prepisala direkt na otroke.
Kot pravi Katarina – težak korak, ni pa nemogoč.
monica, nimam gesla. piši mi na mail [email protected]
drugače pa … jaz sem že sedem let v vezi do katere nikakor nisem odvisna drugače kot … čustveno, če že. kadarkoli sem lahko sama s tamalima, vse kar načrtujem načrtujem samostojno in se sploh ne bojim, če bi ostala sama, da bi mi bilo težje. vidim pa ženske, ki dobijo novega partnerja in ne traja dolgo, kar se nanj popolnoma naslonijo in postanejo od njega tudi finančno odvisne (oz. postane odvisna njen del družine ona+otroci).
vem, ljudje se poročamo, vežemo “za vedno” a vsaj nam, ki smo ta “za vedno že enkrat končale bi moralo bit jasno, da ima “za vedno” velikokrat omejen rok trajanja in bi morale “sovobodo, neodvisnost, samostojnost” ki smo jo dobile, zgradile po odhodu iz prve partnerske zveze, ohranit. to pomeni lasten dohodek, upravljanje z njim, skrb za lastno finančno neodvisnost, varčevanje za svojo starost, itd. partner je ali pa ga ni, me pamoramo preživet in dokler skrbimo za otroke, smo dolžne preživljati tudi njih.