Od kje vsa ta zagrenjenost in naveličanost?
Nad decembrom mislim, nad prazniki, nad Božičkom, Dedkom Mrazom…
Zakaj vas ubija gužva, zakaj v prelepi Lj.(ali pač v vaših mestih) ne vidite ničesar lepega, zakaj vam je taka muka kupovati darila za starše, nečake, prijateljice, njihove otroke…
Zakaj stalno poudarjate, da so važni objemi, crkljanje in medsebojni odnosi? Zakaj je tsiti ki kupi malo dražja darila materialist nesposoben toplih človeških odnosov?
Zakaj smo jaz in moji starši, prijatelji, sorodniki… tako blazno posebni? Zakaj uživam v gužvi, nakupovanju, zavijanju daril… zakaj blazno rada zvečer čvekam s frendicami na stojnicah in pijem kuhano vino…
100000000 zakajev se mi poraja ob zadnjih temah okoli kupovanja daril, kateri je tisti mož ki nosi darila, kdo gre komu na jetra, katera darila so vam bedasta, zakaj ne marate tašče in njenega božičnega kosila…
Niti ena ne omeni, kako je fino v decembru, kako uživa s familijo ko gleda prihod Miklavža, kako z možem pobegne za dan ali dva na Dunaj, kako z mamo in hčerko peče piškotke, kako obložena z vrečami odhaja iz Btc-ja…
Nč jasn…
Eni slabo prenašamo gnečo v nakupovalnih centrih, da ne govorimo o komadih Jingle Bells, Last Christmas in Silvestrski poljub po vseh zvočnikih… bruuuuh!
Eni bomo imeli na račun tistih, ki pobegnejo z možem na Dunaj, dvakrat več nočnih kot sicer.
Enim se od neskončnih vrst Ferrerov, Mercijev, kičastih zlatih zvezdic na rdečih podlagah in do nezavesti ponavljanih “nasvetov za najdaljšo noč” po vseh časopisih in revijah že obrača želodec.
Eni imamo radi morje, poletje in sonce, ne pa zime, mraza in noči. Sezonska depresija je huda stvar.
November in december sta moja najslabša meseca in komaj čakam, da mineta.
Jaz bi pa dodala samo nekaj : Kdor je sit in naveličan vsega, je v resnici naveličan samega sebe.
Tam je treba začeti ….
…če želimo v življenju še kdaj ŽIVETI…
Kdor zna praznovati Miklavža z mandarino in je neskončno vesel, da je sladka,
Kdor zmore v decembru iti sam skozi mesto pozno zvečer in si ob tem iskreno prizna, da ne potrebuje gruče prijateljev s sabo, ker šteje lučke,
Kdor ceni dragoceno novoletno darilo, ker je tisti, ki mu ga je dal, želel z njegovo vsebino nekaj povedati namesto besed …
… le tak človek je v resnici srečen in zadovoljen človek, srečen s seboj in spraven s svetom.
Ne rabite zdaj začet galamit, češ kaj se grem, predstavila sem vam zgolj optimum h kateremu se splača stremeti in notranje nadgrajevati – izključno v vaše dobro.
In še en nasvet stalnim nergačem :
Vse se da, če se hoče & Skoraj nič se ne da, če se vsaj mal noče.
Evo, mi se imamo fajn decembra. Mož mogoče malo manj, ker ima bolj rad mir, ampak ostali se ga pa veselimo že tam od oktobra in potem krasimo in pečemo in gledamo lučke in hodimo na predstave in pijemo čaj in jemo piškote in igramo božične pesmi in pripravljamo darilca in darila in potem jih skrivamo in hodimo na žure in je super. In potem se januar prav prileže :-). Tako da niste ČISTO posebni, še eni takšni smo.
Meni je december fajn. Darila imam že nakupljena, samo zaviti jih je še potrebno. Komaj čakam da pridem domov, se sprehodim po svoji ljubi Ljubljani. Grem na kuhano vino, opazujem ljudi kako se sprehajajo, gledam lučke. Ja meni je v veselje it zvečer na sprehod po Lj., tudi če grem sama. Je nek poseben občutek.
jaz v vsem tem uživam me pa ubija nekaj druga, neizbežnega, in se ne da spremenit, ne kar tako. ubija me dejstvo, da boste/bodo doma med prazniki z družino nekateri ki se tega čara ne veselijo, jaz in moji sotrpini pa bomo v večini tudi na praznične dni delali, ker so poklici in so službe kjer je to neizbežno.
Zakaj vas ubija gužva, zakaj v prelepi Lj.(ali pač v vaših mestih) ne vidite ničesar lepega, zakaj vam je taka muka kupovati darila za starše, nečake, prijateljice, njihove otroke…
Ne vem, nikoli nisem marala gužve in je ne maram niti danes. Ni mi odveč obljudeno mesto, nasportno, ga imam rada, mi gre pa na jetra, če se moram nekje drenjat. Pa ni bistveno, a decembra ali pa julija na plaži. not my piece of cake.
Muka mi je kupovat darila zato, ker imam zelo omejen proračun in čas, ki ga lahko temu namenim. Z veseljem kupujem za najbližje, za katere vem, KAJ kupit, muka mi je kupovat za tste, za katere pojma nimam, kaj naj kupim, hkrati pa vem, da mora stat čimmanj. Pač nisme Rockfeller 🙁
Zakaj stalno poudarjate, da so važni objemi, crkljanje in medsebojni odnosi? Zakaj je tsiti ki kupi malo dražja darila materialist nesposoben toplih človeških odnosov?
Zato, ker zame to je bistvo praznikov!!! Objemi, crkljanje, medsebojni odnosi – tega ne nadomesti in ne odtehta še tako drago in dragoceno darilo.
Zakaj smo jaz in moji starši, prijatelji, sorodniki… tako blazno posebni? Zakaj uživam v gužvi, nakupovanju, zavijanju daril… zakaj blazno rada zvečer čvekam s frendicami na stojnicah in pijem kuhano vino…
Ja to pa ne vem, to boš ti bolje vedela.
Niti ena ne omeni, kako je fino v decembru, kako uživa s familijo
jaz uživam, pa ne samo decembra!
ko gleda prihod Miklavža, kako z možem pobegne za dan ali dva na Dunaj,
znanstvena fantastika, trenutno!
kako z mamo in hčerko peče piškotke, kako obložena z vrečami odhaja iz Btc-ja…
Piškote pečem s sinom, moja mama ne mara peke. z vrečami pa ne hodim obložena iz BTC-ja, ker BTC-ja ne maram. Pa tudi za cele vreče daril nimam, pa se bomo vseeno imeli krasno – morda drugače kot ti, pa vseeno.
Nč jasn…
Hja, boš pač morala razumeti, da vsi nismo ti in nismo po tvojem kalupu odliti…
Ne maram drena – kjerkorli, zato dopustujem na manj obljudenih destinacijah, ne kupujem na razprodajah, se izogibam masovk, odprtij trgovin itd. Ne da bi imela paranojo, a dren se mi zdi nesmiseln.
Darila kupujem samo za najožje in približno vem, kaj in kdaj bom kupila, zato me to ne obremenjuje. Moti me pa prisiljen božični duh in tisti božični komadi, ki me nekam poženejo.
Jaz se rada crkljam, objemam, božam, otroci tudi. Veliko beremo skupaj, se pogovarjamo, se igramo – to so zame res najlepši trenutki.
Piškote pečemo ali pa ne – kakor se nam zdi. Voščilnice naredimo ali pa ne – spet kakor se nam zdi. Za božič jemo kaj posebnega ali pa ne – in za novo leto lahko mirno grizljamo le sadje. Evforija in sploh potrošništvo sta zame povsem nepotrebna, ker sta pregazila bistvo praznikov – imejte se lepo, uživajte skupaj in cenite skupen čas.
Skrbna pa saj ravno o tem govorim. Itak da se več ali manj vsi radi crkljamo. Ampak valda ne zaradi praznikov, ampak vsak dan, tudi julija in septembra:)
Nobeno darilo ne odtheta tega. ja kdo pa pravi da je samo eno ali drugo. Saj pravim, vsega po malo. Razumem če pri hiši res ni denarja, ampak če ga je pa vsaj malo, se pa da krasne stvari naresti tudi doma. Je tako?
Uživam v življenju vse dni v letu. Decembra se veselim predvsem zato, ker je bolj miren, bolj sproščen, poln praznikov, da smo lahko skupaj, ker z možem skočiva v kakšno predbožično okrašeno evropsko prestolnico, ker s sinom okrašujeva stanovanje, ker iz kuhinje lepo diši (več cajta za pekarijo), če sneži in je zasneženo, pa je itak zakon, saj se kepamo, sankamo, potem pa na toplem stiskamo.
Se mi zdi, da po 1.1. te čarobnosti več ni in se začne novo “poslovno” leto do poletja, ki pa je pos svoje prijetno na drugačen način.
Šopingiranja pa nikoli nisem marala. Kupovanja daril v decembru ne maram, tudi zato, ker vem, da si bližnji ne morejo privoščiti zapraviti za darila po 300 – 400e in bi jih s tem bolj obremenila, kot razveselila. Raje taščo in tasta povabim na kosilo, se skupaj nasmejemo itd.
Vidiš, v tem pa jaz uživam. In zato ker ne maram Evroparka in zgužvanega nakupovanja sem depresivna?
Odgovor je čist simpl – zato, ker smo različni in potrebujemo različne stvari in doživetja, da se imamo fino.
Sama sem opazila, da sem šla že skozi različna občutja – od evforičnega uživanja v peki in zavijanju daril … pa do umirjenega pripravljanja na praznike, kot ga doživljam letos. Mogoče bo spet drugače, ko bom več frej in če bom kdaj imela vnučke.
Tudi jaz se sprašujem, od kod pa potem tolikšna gneča v nakupovalnih središčih in po mestih?
Ja, tu gor nobena ne nakupuje, ko pa je bil v soboto dan brez nakupovanja, so se pa vse tukaj “bunile”, da kaj je to nekaj brez veze, da one grejo v trgovino pa pika… in jim nihče ne bo ukazoval, kdaj naj nakupujejo…
Ja, tko je tu na MONu, saj se ve.
Meni je tudi december prav poseben mesec, saj imamo poleg praznikov še dva rojstna dneva in tako posledično dosti obiskov in praznovanj.
Vem, da nekateri nimajo niti za kruh, ampak to sedaj ni tema pogovora.
Tudi sama bi si rada privoščila še kaj več, pa žal ne gre.
Bo obisk Ljubljane za nas čisto dovolj. Vsako leto gremo v LJ (smo 100 km oddaljeni) pogledati lučke in malo po mestu, ogled stojnic, obvezen nakup lizik, joj kako so dobre, katere potem obesimo na smrečico in razdelimo otrokom, ko pridejo k nam na obisk.
Ne vem, najbrž bi tudi sama razmišljala enako kot nekatere na forumu, ki jim prazniki ne pomenijo prav nič in nimajo nobenega razloga za veselje in radost, če bi bila osamljena, bolna in podobno…
Saj ni vse v denarju in materialnih dobrinah, mi se obdarujemo toliko koliko nam naš finančni položaj dopušča in ne cele žlahte, ker pač ne moremo, privoščimo si pač tisto, kar si lahko, da bi pa za to kredit jemali, joj ne…
Zatorej, če ste zdrave in imate zdrave otroke, bodite neizmerno srečne in hvaležne za to! To je velik razlog za srečo.
Če se vam zdi sprehod po okrašenem mestu brez veze, ga podarite vsaj otrokom, pa še zastonj je.
Srečno, MM!
Jaz obožujem lučke, Jingle Bells (pravzaprav je moj najljubši komad All I want for Xmass is you – danes zjutraj smo ga ob sedmih nabijali v avtu na polno:-), sprehod po okrašeni Ljubljani v dvoje, troje ali masovno, gužvo ali samoto, nakupovanje daril, zavijanje…mah vse, kar je povezano s tem. Za mene je res Veseli december. Ne ukvarjam se s tistimi, ki jim to ni fajn, oni bodo že po svoje uživali, važno je samo, da bomo oboji na koncu zadovoljni.
Pa komaj čakam koncerte v novoletni Ljubljani, pa kuhano vino.
Pa obožujem dajati lepa darila, ne glede na ceno, zraven se pa še fino pocrkljati (ja, za mene tudi draga darila ne pomenijo odsotnost crkljanja).
Juhej, Veseli december je tu!!!!
Tudi meni je decembra lepo. Živim v centru, Stara lj. Res je, včasih bentim, ker je še težje parkirati kot ponavadi…
So pa tudi plusi. Včeraj smo z balkona gledali kdaj bo grajski hrib osvetljen. Ravno zdajle je super koncert na Šuštarju – igrajo neke Bregovičeve komade. In jaz uživam! Nekoga bi motilo, da sliši koncert prav do doma, meni je zdajle super: poslušam koncert (lahko izbiram: če odprem balkonska vrata – glasno, kot da sem tam, če jih zaprem – potiho, za ozadje). Odprla sem si pivo. Vsi trije otročki spijo. Pregledala bom maile, potem pa knjigo brati. Pomila in pospravila sem že, tudi stuširana in v pižami sem že.
Lepo mi je!
meni je pa všeč 1. januar v zgodaj dopoldanskem času, ko jih večina še spi po naporni noči in v zraku je prav poseben mir; kot da je vse, kar se je nabiralo zadnji mesec izpuhtelo, oz. se sčistilo…vsa napetost, eforije, agresije, žalosti, nakupovalna mrzlica ipd.
najlepše novo leto sem doživela pred leti, sredi gozda bogu za hrbtom, z majhno družbo, ob zeliščnem čaju in Veliki knjigi o škratih…pokanja se skoraj ni slišalo
letos me je pa kar groza…pokanja, saj imamo doma dojenčka in ne vem, kam se bi sploh dalo umakniti…in tudi za vso eforijo okrog daril, zabav, nakupovanja mi dol visi ( že nekaj let)
gužve pa nisem marala nikoli in v decembrskem času v nakupovalne centre prostovoljno ne hodim….je kot v čebelnjaku in mi postane prav slabo od nasičenosti…
naravno bi bilo, da bi v teh zadnjih mesecih imeli več miru in časa zase in za najbližje, da bi umirili tempo in se zazrli vase, naredili retrospektivo in načrt za naprej, pa to žal ni možno, ker nas na vsakem koraku poskušajo odvračati od tega…že v službah je bolj naporno in divje v teh mesecih, namesto da bi bilo bolj na izi..
in kot so že napisale; bistvo praznikov je daleč od tega, kar zadovoljuje večino ljudi
Ne maram gužve, petarde naravnost sovražim, to sta pa tudi edini zadevi, ki mi res grenita decembrske dni. Božičnih daril si ne kupujemo, ker imamo skoraj vsi okrog novegaleta RD in se obdarujemo takrat. Kuhano vino je pa zakon :). Pri nas so prazniki malo drugače zastavljeni, kot pri vas, kar pa ne pomeni, da niso lepi.
Sicer pa je moja praznična pravljica zasnežena koča v samoti. Upam, da bo nekoč realnost.
Meni je bilo pred leti prav poseben uzitek v Londonu prvic doziveti praznicen december, kot ga imamo zdaj v Sloveniji (davnega 1986). Vsi vemo, da je vse skomercializirano, ampak ne dajmo se motit.
Jaz bom v kratkih hlacah (juzna polobla), pa en razenj zunaj, za darila smo zapravili prevec, ampak kaj cmo…
Evo jaz se dons veselim večera v stari Lj, vsa familija gre in kuhan vinčk in lučke in skupaj bomo in zdravi smo in lepo nam je in srečni smo in ej, to želim vedno tudi drugim in uživajmo, le enkrat se živi in ne, ne rabimo izgovor nimam denarja, me boli to in ono, mal bolj veselo gledat na življenje in bo svet prec lepši!
Glej enim je december prevelik zalogaj in namesto da bi določene stvari opustili, se gredo vse od kupovanje daril, nore peke piškotov…obiskov…drvijo čez december in sploh jih ni fajn.
Pozabljamo, da ni nič narobe, če ne čutiš decembra, če ti ti prazniki ne pomenijo veliko…če si ga vzameš na izi.
No, jaz si ga. Ne čutim auforije, ne prenašam je na mojega otroka…pač božična večerja in to je to. Kupim malenkosti. Midva se ne obdarujeva. Malčku posebej ne kopujem daril. Miklavža gremo gledat na eno kočo. Doma nič ne prinese…
Evo..men je december kul,ker je sneg. Ker se je začelo smučanje. Ker mi paše mraz in najgabočimveč sneg. :))) Pa ker je mesto okrašeno in so malemu tok lučke všeč…
Jaz imam decembra rada:
– izbiranje daril in obdarovanje najbljižjih,
– sprehode po okrašeni Ljubljani,
– 6 dni praznika in še kak dan dopusta,
– veliko časa, ki ga preživim z družino, sorodstvom in prijateljicami.
Ne maram pa:
– gužve v nakupovalnih centrih, če moram na blagajni čakati več kot 15 minut (sicer me gneča ne moti),
– obdarovanja ljudi, ki mi ne pomenijo prav dosti, a od mene pričakujejo darilo (predvsem znanke in njihovi otroci),
– pijanih žurk, na katere me silijo v službi (vsaj na eno moram iti, da me šef ne gleda preveč grdo).