Najdi forum

lep pozdrav.če ima kdo,kakšne izkušne z tem da se lahko otokk dedeli očetu,ker mama ni sposobna vzgajat otroka,saj živi z svojo mamo,so pa obe bolane na živcih,in tako se znašajo nad otrokom,vsakič ko pride kmen mi zmerja potoži da ga je mamica in babica kregale in tudi poriti teple,ima pa željo da bi prišel k meni živeti,je pa satr komaj 5 let.sodišče pa saj veste da so počasni,na socijalini pa nič ne posredujejo in sam to pravijo da se te stvari rešujejo na sodišču.prosim če ima kdo kakšen predlog.se že v naprej zavaljujem.pa lep pozdrav..

Oj!
Ce sta tako babi kot mami bolani na zivcih, sta se nekje zdravili in ce gres pred sodisce, zahtevajta z odvetnikom mnenje psihiatrov.

Kaksni bolezni pa imata?

Živijo! Pa se poskusi z mamo najprej pogovoriti, da naj drugače ravna, saj je to njen otrok, vprašaj čjo, če ga nima rada, povej ji, da naj ga ne muči ampak ga mora razumeti, spodbujati, ljubiti. Če pa ne more, pa naj začne s kakšno terapijo. Samo to ji vse na lep način povej, ne v prepiru – naj ve, da ji nihče noče nič slabega. Je pa hudo za otroka v takem živeti, saj si ne more pomagati in tudi ne razume, da je mama živčna. On misli, d aje on kriv. Vse to ji povej ali pa pokaži tale e-mail, mogoče bo drugače razmišljala in se bo potrudila, da otroka ne vpleta v svoje čustvene vzpone in padce.
Pa ne kregajta se, ker malčku samo škodi.
Pokaži ji ta mail.

LP

nova
Uredništvo priporoča

najlepša hvala,sam problem je v tem ko ona ne posluša,se sam zdere in se obrne in gre v hišo,ali pa odloži telefon tak da sam ta problem je v tem da ji nemoraš dopovedati,ker ona misli,da mora imeti zadno besedo..

lp.

Glede na to, da si ignoriral moje vprasanje si me preprical, da si si to zivcno bolezen ti kar sam lepo izmislil. Verjetno sta obe postali zivcni ob tebi, kaj vec bi povedal, kako si se obnasal ti takrat ko ste bili skupaj. Marsikater clovek postane zivcen ze samo ob misli na kaksnega bivsega, ki ga je imel za norca, ga ponizeval in izkoriscal.
Ne verjamem ti, mene nisi preprical in verjetno tudi nikogar drugega csd ipd. ne bos mogel! Oce oz. clovek, ki se o svoji bivsi dere naokoli, da je zivcna bolnica, pa jo verjetno vsepovsod okoli ponizuje in zmerja, sinfa, ni kaj prida vreden. Mogoce pa ji cel cas grozis, da ji bos vzel otroka in je alergicna nate, ha, si ze pomislil na to. Petletnike pa se itak da fajn manipulirat…
Ce bi bil ti pravi karakter, je ne bi tako opisoval in bi se tudi do nje obnasal drugace. Tako pa verjetno, ko ti karkoli rece kar ti ne pase, zacnes tulit da je zivcna bolnica. Poznamo mi taksne tipe, brez skrbi )))).

Res ne razumem tega. Oče otroka, ki je po njegovem mnenju psihično in tudi fizično trpinčen, se je obrnil na ta forum po nasvet, kako bi otroka čimprej “potegnil” iz tistega okolja, pa naleti na kritiko in obtoževanje.

Vsak od nas lahko da svoje mnenje, nasvet, kako bi ravnali mi, kako pomagati otroku,ne pa da se kar v naprej obsodi človeka (moškega).

Samo eno vprašanje bi rad postavil “hmmmmm” – ali bi bilo vaše mnenje isto, če bi za nasvet prosila mati otroka (z istim pismom)?

Res je, da ima vsaka zgodba dve plati in da druge plati ne poznamo (materine), vendar kaj, če je vse res ali pa obstaja vsaj 50% verjetnost, da je otrok resnično maltretiran.

Spostovani Branko, žal vam drugo ne preostane (če ste res že vsepovsod orgirali – verjamem pa vam, da neuspešno), da vložite tožbo za predodelitev otroka. Čaka vas dolga pot, polna neprijetnih stvari, vendar imejte v mislih samo eno stvar – da rešite otroka fizičnega in psihičnega trpinčenja, da boste zagotovili otroku lepše življenje. Če ste vztrajni, boste uspeli. Verjamem v vas.

Nekaj pa se zavedajte – ne glede na zdravstveno stanje bivše partnerke, potrebuje otrok oba starša. Verjamem, da to veste in da ko bo nekoč otrok v vašem skrbništvu, ne boste omejevali stikov otroka z njo. Idealno bi bilo (žal je to v redkih primerih), da otrok sploh ne bi občutil, da je z razpadom partnerske zveze, “izgubil” (ali pa ima manj) katerega od staršev…

Želim vam vse dobro in vas najlepse pozdravljam.

Odin.

Odin41,
ves kaj, te enostranske zgodbe so tako-tako, se posebaj pa jih jemljem za lari fari in pokvarjene, ce en mega laik pise o svojih bivsih, da so zivcni bolniki in ne vem kaj se vse!
Ce je bil otrok pretepan ali maltertiran, ga popokas in peljes do zdravnika, psihologa in le ti vidijo kako in kaj. Nikakor pa ne toleriram, da nekdo ogovarja svoje bivse samo za to, ker si on zeli, da bi bile zivcne bolnice. Ali jih je celo sam spravil v to stanje?? Ves, nekdo, ki je zivcno bolan, res bolan, se zdravi, ampak ga bi moral partner vzet kot taksnega in respektirat njegovo bolezen, mu pomagati. In na koncu koncev z zivcnimi bolniki nimas otrok, dokler se ti ne pozdravijo, se ti ne zdi? In tudi ob locitvi, je verjetno ;)) zenska ze bila zivcna bolnica in ce bi to ta moski povedal, bi sigurno sodisce zahtevalo kaksno zdravnisko mnenje.
Sigurno pa laik ne bo vedel, ce je kdo zivcen bolnik ali ne. In zdaj sta ze kar dve zivcni bolnici, ker mu ocitno ne dovoljujeta j… v glavo!

Ce mati skrbi za otroka, celo dovoljuje mu obiske brez problema, ne verjamem, da je slaba. Ker mati, ki bo zelela kaj prikriti, ne bo dovoljevala stikov z ocetom otroka in bo zezala v maximum. Ce bi bila res zivcna bolnica, on pa tak oh in sploh, bi ji tudi zelel pomagati, stal bi ji ob strani in bi si skrb za otroka zelo delila, zato, ker bi zelel kot oce otroka svojemu otroku najboljse in dobro, skrbno mamo!!!!

Prej mi tu deluje, da bi rad tip na vsak nacin dobil svojega otroka in zeli svojo bivso in njeno mat predstavit za zivcni bolnici.

Ma itak, ni sans da dobi otroka. Da je bolnica, bo namrec moral DOKAZATI in ker zenska itak ni, je jasno, da bo popusil.

Ves, grdo se mi zdi, ker tale zgodba se meni bere takole: on bivso zaje… in ji grozi da bo naredil vse da ji bo otrok odvzet, ona pa znori in se ji od strahu zmesa, tip pa se veselo smeje. Ko pa je pocasi zenska skapirala in spoznala, da so ga samo zlobne besede in prazne groznje, vec ni zanj primerno odreagirala na njegove provokacije, zdaj pa pise tu na forumu, ce lahko res kaj stori za odvzem otroka.

Ti povem se sama, ce bi mi bivsi grozil, da mi vzame otroka, bi jaz tudi znorela in mu nekaj zabrisala v betico, brez skrbi! Pa naj tuli da sem zivcen bolnik, to je itak ze govoril okoli, med tem ko ni povedal nikoli zakaj sem bila zivcna – ker me je on spravljal v stanja nemoci, necenjenja, bila sem izzeta, pa ne od otroka in sluzbe, ampak njegovega odnosa do naju z otrokom, od varanja, pijancevanja, ponizevanj, ogovarjanj naokoli itd. Vcasih se mi je ze zmesalo od tega, ampak zdalec da sem v sebi zivcna ali do otroka, samo do NJEGA, njegovega odnosa !!!!
In ko sem se ga uspela znebit, se je v moje zivljenje vrnil mir in pozitivizem.
Danes postanem zivcna se samo, ko se mi javi in mi zacne nekaj ocitat ali mi jamrat o tem kako je on fajn in sem jaz grozna. On je bil razlog za mojo zivcnost, ampak nikoli nisem vzela enega samega pomirjevala ali bila na tabletah, kar bolniki so. In ta beseda zivcna bolnica ima tako negativen prizvok, toliko ponizevanja in iznicevanja je v teh dveh besedah, da CLOVEK, ki ima res opravka z nekom ki je zbolel na zivcih, ne bi nikoli tako ponizevalno in z lahkoto pisal o teh stvareh.

Tale tip se je obrnil sem, pise o svoji bivsi da je zivcna bolnica, pa nima nicesar v rokah! Ze to je dovolj da dobis mnenje o njegovih namenih in resnosti posta.

Mi je povsem razumljivo, da je zgodba tega očeta enostranska in mu verjamemo ali pa ne, to je naša stvar. Vem tudi to, da je veliko “praznih obtozb”, katerih namen je samo en, da se ocrni ali izloci drugega starsa.

Kljub temu pa nekako verjamem temu ocetu, saj sem ze “videl” podobno zgodbo. Zal vse uradne institucije reagirajo sele takrat, ko je veliko prepozno.

Spomnite se samo primera, ko je oce iz okolice Maribora opozarjal, da je mati dusevno bolna in da trpinci hcerko. Kaj se je zgodilo na koncu? Hcerka je podlegla poskodbam, ki jih je dobila od noza, le-ta pa je priletel od matere…. Vprasujem se, ce je temu ocetu kdo sploh verjel. Verjetno so ga enako napadali, da se hoče mapčevati bivsši ženi ali pa da išče dlaku v jajcu… Zagotovo so mu takrat verjeli, ko se je zgodilo tisto, na kar je opozarjal…

Bi se pa rad enkrat postavil vprasanje: kako bi odgovorili na pismo, ce ne bi bilo napisano od oceta ampak od matere? Ze po naravi so (smo) moski krivi za vse prepire in zlo tega sveta. Verjamem, da je veliko moskih nasilnih, nestrpnih, tudi bolnih, vendar je treba enako iskati tudi pri zenskah. Obstajajo (obstajamo) namrec tudi moski, ki niso (nismo) bili krivi za razpad zakonskih zvez in ki so (smo) sedaj podvrzeni preigravanj bivsih zena preko otrok. Otroci so samo sredstvo, objekt za manipuliranje.

Ne bi rad posploseval, saj vem, da je veliko dobrih mater (tudi sam jih kar nekaj poznam), ki vedo, kako velik je pomen obeh starsev za otrokov razvoj, ne glede na njihove partnerske zamere iz preteklosti…

Pa lep dan se naprej…

“Bolana na živcih” je ljudski izraz, ki ne pomeni ničesar.
Če je res kaj narobe z njunimi živci, boš moral povedati in dokazati diagnozo, ko boš/če se boš boril za svojega otroka.

Začni pri socialni službi. Ta pa bo seveda želela slišati tudi drugo stran zgodbe.

Če petletni otrok pravi, da sta ga mamica in babica zmerjale in celo malce po riti, to še ne pomeni, da mamica ni sposobna skrbeti za otroka.

Otroci pri tej starosti še ne znajo realno presodit, kdo jih ima rajši in kdo bolje skrbi zanje: verjamem, da v tebi, ki ga ne vidiš pogosto, vidi idealnaega starša: mu kaj kupiš, ga kam pelješ, se z njim lepo pogovarjaš.

Njegova mamica pa z njim živi takorekoč 24 ur na dan, ko se dogajajo stvari, ki otroku niso ravno po volji. In če mu mamica postavi kakšne omejitve (kar je zelo prav) in če ga kaznuje za napake (kar je tudi prav, če je v mejah normale), otrok misli, da je mamica slaba, očka pa zlat !

Hmmmmmm,pozdravljena!
Tudi sama imam doma takega moža, ki me že dolgo blati naokrog in maltretira, tako da sem postala živčna razvalina. Soočam se točno s tem, da me želi prikazati kot bolnico in mi odvzeti otroka. grozi mi z vsem živim, da ne omenjam žalitev, tako da mi je v preteklosti že počil film in sem ga udarila. Nisem ponosna na to dejanje, celo sram me je, ampak on je dosegel svoje, da me lahko označi za bolnika. Vem kaj to pomeni, če si bolnik ali te nekdo pripravi do tega, da te vrže s tira, ker je to njegov cilj.
Sedaj, ko odhajam, se obrača na vse živo in me prikazuje kot bolnico in to je zgolj in samo njegova diagnoza laika!
Verjamem, da se institucije raje obrnejo proti očetom, vendar označiti nekoga na tak način za “bolanega na živcih” je odraz iskanja zadnje bilke, medtem ko tone globoko in ne vidi več izhoda.

CIAO BRANKO.
ENKRAT JE REKEL MOŠKI,KI JE HOTEL OTROKA IMET PRI SEBI,PA GA NIKAKOR NI MOGEL DOBITI-“ŽENSKE STE PRI TEM ZAŠČITENE KOT BELI MEDVEDI”.SEM LOČENA IN IMAM OTROKA PRI SEBI,SE PA Z BIVŠIM DOBRO RAZUMEVA SAMO ZATO,KER MI MALI MARSIKDAJ POVE KAJ REČE TATA ZAME IN TO PRESLIŠIM,KER BI POL BIL CEL KAŽIN.TATA BI TEŽIL MALEMU,KAJ JE SPLOH ŠEL TO GOVORIT MAMI IN MALI BI SE POL POČUTIL IZDAN IN JAZ BI SE POČUTILA GROZNO.ČE JE BIVŠA RES BOLANA,BI TI VERJETNO MORAL PREKO SODIŠČA ZAHTEVAT KAKO ZDRAVNIŠKO DOKAZILO,DA JE ŽENSKA PSIHIČNO NESTABILNA ALI,DA NI SPOSOBNA SKRBETI ZA MALEGA,AMPAK DVOMIM,DA JE RES TAKO HUDO ŽIVČNA.VERJAMEM,DA TE BOLI IN BI JO NAJRAJE VRGEL PO STOPNICAH,KER SE PRASICA IZŽIVLJA PSIHIČNO IN FIZIČNO NAD MALIM,KI JE ZATE NEKAJ SVETEGA.SVETUJEM TI,DA SE POGOVORIŠ Z VZGOJITELJICAMI V VRTCU,KI SO Z MALIM.POVEJ KAKŠNA JE SITUACIJA IN ,ČE JE KAJ RESNEGA,BOJO ONE PRVE VEDELE IN OPAZILE,KER MISLILM,DA SE SPOZNAJO NA OTROKE,KI ŽIVIJO ALI DOŽIVLJAJO STISKO.UPAM,DA SE BO VSE KMALU UMIRILO.SREČNO

Mojca 77 mi je tudi hudo zate in me, ki smo kaj takšnega doživele, lahko najbolj primerno ocenjujemo.
Moj otrok videva svojega očeta zelo zelo redko in ko hoče npr. zaspat po srečanju z očetom (ko si le ta vzame čas zanj!), hoče očeta. Zakaj? Ker oče pride, ga da spat s tem da ga boža tudi po eno uro zvečer, sicer vmes pride kdaj ven in obrača oči in jamra, potem pa gre. Meni pa ostaja vso drugo gospodinjstvo, še drug otrok, pospravljanje itd., sama si ne morem utrujena privoščit dajat otroka spat po več kot eno uro na dan, ker potem bi hodila spat ob 24h, vstajala pa ob 5.30, kar bi mi sčasom pripeljalo na konec moči. Pri meni otrok nikoli nima problemov, po umivanju in pravljici, pogovru in mleku zaspi brez problema v nekaj minutah. Ne pa po tem, ko kdaj pride oče in ga da spat.
In ko mi drugi večer otrok reče za očeta, mu rečem da ga ni, med tem ko sem naivnica to v pogovoru povedala, mi pa zdaj konstantno meče naprej, da zakaj pa otrok vedno hoče njega, ker sem jaz lena, ker ne skrbim v redu zanj, ker se mi za otroka j…, ker je on edini ki zna skrbet zanj in da sem nevredna otroka! Da ima otrok njega rajši kot mene pač, ker je on BOLJŠI…… A je bil sam tisti, ki je otroka vedno zanemarjal, so mu bili vsi drugi pomembnejši, nikoli ga ni bilo doma, nikoli se mu ni posvečal.
Otroci imajo takšne fičfirič očete rajši, ker jim ne počno nič takšnega kar bi njim ne pasalo, od
– umivanja zobk
– na sploh umivanja
– hodit ob normalni uri spat
– v miru jesti pri mizi
– kdaj kaj pospravit za seboj
– se ne dotikat ali jemat otrokom nevarne stvari
– se učit
– določenega časa gledanja televizije, primernih risank
itd.
Potem so očetje najboljši, ker je z njimi sama zabava!
Ampak takšni očetje potem vse obrnejo in se delajo norca, nas ponižujejo, ki skrbimo za otroke in jih res vzgajamo, med tem ko točno izkoriščajo in zlorabljajo položaj svojega tu in tam očetovstva!

Je pa tudi res, da ni vsaka mama takšna mama, no še vedno lahko mirno izhajamo iz dejstva, da je več primernih mam kot primernih očetov. Vsepovsod so pa izjeme, če jih ne bi bilo, se ne bi dogajala niti pedofilija, niti pretepanje otrok, niti čustvena zloraba itd.

Ne glede na to pa ni fer, da nekdo napiše, da je bivša čustvena bolnica in tudi njena mati, s tem je povedal vse – o sebi!
Če bi napisal isto pismo, pa bi rekel, da se mu zdi da ima bivša probleme in ima občutek, da jih ne bo zmogla rešiti sama, pa da ji hoče pomagat a si ne pusti, bi spet cel sestavek deloval drugače.
Tako pa…

Helna.V. ti pa si nisi nič boljša – kako lahko za osebo, katere sploh ne poznaš, katera se ti niti tu ni oglasila ali bi povedala svojo plat zgodbe itd. – imenuješ prasica? Obrnil se mi je želodec, oprosti, malo več kulture!

Jaz se popolnoma, ampak res popolnoma, pridružujem mnenju hmmmmmmmmmmmm. Tudi meni je post tega očeta bil na prvi pogled sumljiv, prepričalo pa me je ravno tako, da se je izognil odgovoru na konkretno vprašanje o boleznih matere in babice. Seveda konkretnih bolezni ni, ampak so to samo natolcevanja. Seveda, tudi meni kri kar zaledeni, ko sem se primorana srečati z bivšim in mi ta začne zopet s svojim kričečim glasom očitati vse mogoče. Tudi jaz sem kar zaživela,in otroka tudi, ko se mi je končno spokal iz stanovanja in me nehal vpričo otrok maltretirati, poniževati, nadirati, spolno zlorabljati, izsiljevati za denar mene in moje starše, nenehno smrdeti po alkoholu itd. Sedaj sem jaz seveda “živčna bolnica”, on pa najbolj ljubeči očka na svetu, ker si pri njemu otroka ne rabita umivati zobk in imasta za zajtrk lahko čokoladko. Odlično si opisala dotični profil “nesrečnega, od vseh zatiranega in ljubečega” očeta.

Znano in videno! Povsod je isto! Mame po ločitvi grozen, grde, nesposobne, očki pa čudoviti, ni treba zobk umivat, ni treba spat, …………

Popolnoma se strinjam z hmmmmmmmmmmmm. Tudi jaz doživela vsega ponižanja in groženj, da sem psihično bolna in vse naj slabša sem bila oz. vse sem bila samo človek ne. Pri meni je samo obratno, ker bivši mož sploh ni maral za otroka, ni ga brigalo za njega, izogibal je stike itd. Ko je otrok postal samostojni in polnoletni in mu zna povedati kakšne krepke besede pa samo odloži mobitel. To zame ni oče. Če bi jaz resnično bila psihično motena oseba, kot je navajal sploh ne bi otroka dobila na sodišču in sploh jo ne bi spravila, do kruha. Na sodišču je naj prej izjavil, da sem živčna, da sem psihični bolnik potem pa povedal, da mora dati roko na srce, da res zelo lepo skrbim za otroka. Haloooo!
Kaj je potem res?
Vse katere ste tako trpele v bivšem zakonu sočustvujem z vami, ker mene je bil spravil že čisto na tla. Čez nekaj let sem se pobrala… Od njegovega nasilja imam pa še sedaj posledice. Bog ima za vsakega palico na dveh koncih…

Mene bi bilo sram, hudo bi mi bilo, če bi jaz tako ignorirala svojega otroka kot ga ignorira on. Nikoli se ne ve koga bo rabil za pomoč, tudi mi se že po malem staramo…. Ko bo bolan mu bo otrok prav prišel? Koliko krat se mi otrok zjoče zaradi takšnega očeta, da mi se srce trga….

Vsem želim vse lepo in lep pozdrav

P.s. Za očka pa tole. Smo navajeni vsi, da vsi moški jamrate, da so žene tečne živčne itd. Samo, da bi dobili otroka, ker takšnega otroka lahko kupiš samo z čokolado. Ko bo otrok imel 12 let vprašaj ga potem pri komu bi rad živel. Jaz ne verjamem, da pet letni otrok ti že ve tako povedati, da bi bil pri tebi. Mogoče pove za kakšno urco kaj več pa ne….
Skuliraj se in se potolaži z tem, da ti je zakon propadel, ker si 100% svojo bivšo ženo tako maltretiral, da jo sedaj opisuješ, da je psihični bolnik. Ne vem, če ni obratno!

Bom pa še za moško stran napisal nekaj stavkov.
Mogoče so bile besede tega očeta res pretirane, vendar ne more nekdo kar napasti nekoga, ker se je pač nerodno izrazil (da je bivša bolana na živcih).
Bom opisal svoj primer. Res da še nisem ločen, sva pa z ženo na zelo dobri poti k temu. Ne bom niti omenjal kaj dela, ko gre ponoči ven, si lahko vsak misli svoje, sam pa preveč dobro vem, kaj se dogaja. Opisal bom samo kako se obnaša do najinega otroka.
Če se mene vpraša, je moj sin vedno na prvem mestu. Kdorkoli in karkoli lahko počaka, dokler ni z njimvse o.k., ali da ga je potrebno previti ali umiti ali pa spraviti spat. Med tem ko pri njej ni tako.
Res je ona z njim večino časa, saj je doma pri njem, sam pa hodim v službo in se vračam domov relativno pozno. Tako nisem ravno veliko z njim med tednom. Poskusim pa to nadomestiti med koncem tedna in med prazniki, pa da ne pozabim med dopustom.
Me pa moti pri ženi, da se začne dreti na njega, takoj ko spusti kakšen glas, ali pa se malce zajoka, ker je pač ona tako zelo utrujena.

Bom napisal še en stavek za primer. Zgodilo se je eno sobot. Zjutraj sva šla s sinom v trgovino po kruh za zajtrk, nato smo skupaj pojedli zajtrk, oz. sva ga s sinom pojedla, žena je bil pa samo zraven. Po zajtrku je šla ona kao h kolegici, pa je prišla domov na kosilo, ki sva ga s sinom skuhala (kolikor ti pač lahko pomaga 2 leti star otrok), po kosilu pa je šla na klepet k sosedi. Zvečer, ko pa smo bili zopet skupaj, pa je sin hotel nekaj imeti, kar mu pač žena med tednom vedno pusti, ne glede na to, da se lahko poškoduje. Takrat sem mu le to prepovedal in sem pospravil. No njen odziv pa je bil naslednji, bom poskusil napisati točno njene besede po spominu “Dej že enkrat nehi, ker te mam poln k***c, kaj sem se kej bogu zamirla da sem dobila tebe. Dost te že mam da se cel dan dereš.” Pol pa po kuhanco pa da ga bo udarla.

No prosil bi za mnenja, ali je takšna ženska potem, pa ne me narobe razumeti, povsem normalna kot mama.
Mislim da ne.

Po mojem mnenju je potrebno VEDNO slišati obe strani, preden si lahko postaviš kolikor toliko pravilno mnenje.

Okoli zadnjega stavka povsem pritrdim. Glej, ko sta si dva v laseh, seveda narobe izpade lahko prav vse, pa tudi če ta naredi kaj ok. Kaj tvoja počne zunaj, to je ali bo vajina zadeva, okoli same vzgoje otroka pa je tako da lahko vsaj iskreno pomisliš, ali pa morda ženska res ni preutrujena ali preobčutljiva ker je večji del z otrokom ona..

Neglede na to, kaj se med vama kuha, starša sta oba in to z polno odgovornostjo, šele nato z pravico. Če vaju pot loči, starša bosta ostala, otrok pa vajin največji razsodnik.

Se popolnoma strinjam, da je mogoče preutrujena, vendar ko ji hočem pomagati ali pa da bi s sinoma sama šla na kakšen izlet ali pa malo od doma, da bi se sprostila, to pa ne.

Saj se zavedam, da to kar imava med sabo ne sme vplivati na otroka, vsaj iz moje strani ne vpliva in upam da tudi nikoli ne bo.
Pa tudi s tem se strinjam, da starševstvo ni pravica ampak dolžnost.

Ampak če cel dan ni bila z njim, pa ko zajoka, bi ga lahko pa tudi na kak drugačen način pomirila, ne pa da se na njega takole zdere. Hvala bogu si ne bo zapomnil njenih besed, ko bo starejši.

Se popolnoma strinjam, da je mogoče preutrujena, vendar ko ji hočem pomagati ali pa da bi s sinoma sama šla na kakšen izlet ali pa malo od doma, da bi se sprostila, to pa ne.

Saj se zavedam, da to kar imava med sabo ne sme vplivati na otroka, vsaj iz moje strani ne vpliva in upam da tudi nikoli ne bo.
Pa tudi s tem se strinjam, da starševstvo ni pravica ampak dolžnost.

Ampak če cel dan ni bila z njim, pa ko zajoka, bi ga lahko pa tudi na kak drugačen način pomirila, ne pa da se na njega takole zdere. Hvala bogu si ne bo zapomnil njenih besed, ko bo starejši.[/quote]
Starševstvo je istočasno in pravica in dolžnost!

Razočaran očka, šele ko je bila omenjena kuhalnica, sem dojela, da se je ženska zdrla na sina, ne nate. Pa mislim, da so bile v resnici njene besede bolj namenjene tebi kot malemu. Za božjo voljo, sedita in se pogovorita, a se da z vama še kaj naredit ali je konec in drug drugega, s tem pa hkrati otroka, rešita muk.

New Report

Close