Sem mamica sedemletne deklice. Živiva sami že 3 leta.
Z očetom ima zelo malo stikov.
Ima očetov priimek. Zadnje čase prihaja iz šole zelo slabe volje. Ko jo vprašam za vzrok, mi pove, da se ona več ne bo pisala po atiju in da se ona hoče pisati kot jaz. V razredu ima namreč tri sošolce, ki pa imajo priimke po obej starših.
Ne vem, kaj naj naredim.
Kakšne izkušnje imate vi ?

http://med.over.net/forum5/read.php?197,4799522,4934597#msg-4934597

Lahko povem svojo izkušnjo, vendar nima veze z otrokovim občutenjem,ker je bila še premajhna.
Jaz sem ji k očetovemu priimku dodala svojega (seveda po strinjanju in podpisu očeta) takoj ko smo šli narazen.Hči je imela takrat par mesecev.
Če lahko dosežeš, da se bo oče strinjal in šel na upravno enoto pospisat,potem po moje ni težav.Razen z menjanjem paprijev:)

Zelo težko je potem ko je v rojstnem listu vpisan tudi oče to spreminjat. Problem je itak povsem drugje in to s priimki je pleskanje votlega.

Se strinjam s Tadejem. Če boš ti hčerki znala pravilno razložiti, zakaj tak priimek – itak ima večina otrok priimek po očetu -, ne bo več delala problema iz tega.

Mene pa prav zanima odkod taka ihta izvenzakonskih mamic, da dajejo ob rojstvu otroku priimek očeta in se to zdi vsem tako normalno, pa je dolga tisočletja do tam nekje pred 50 leti (mislim, da dejansko celo manj) bilo strogo uzakonjeno, da noben otrok, ki ni bil rojen v sveti zakonski skupnosti – saj veste – pankrt ni mogel niti pod razno dobiti priimek svojega očeta. ženske bi morale malo bolj resno jemati zgodovino in svoje dostojanstvo pa ne bi bilo potem takšnih vprašanj.

ihta izvenzakonskih mamic?….s katerega planeta je pa tebe prineslo med nas?

s planeta Beta. sem imela v oš sošolce in sošolke, ki so bili iz izvenzakonskih zvez in praktično so vsi imeli materine priimke. in ko so se matere poročile, se je točno vedelo, da je ta pa od prej, ne čisto ta pravi in še kaj slabšega bi se našlo. ko je se je hvalabogu spremenil zakon, da lahko starši ob rojstvu otroka prosto izbirajo priimek otroka, pa je kar naekrat postalo normalno, da so priimki očetovi, pa če je tem očetom kaj mar za otroke ali pa nič. takrat malokatera ženska razmišlja, kaj bo lahko čez par let, če zveza razpade. seveda so potem očetje glede spremembe priimka zaščiteni do konca, pa če za otroka kaj prispevajo ali pa nič.
in če je ta zadeva res tako brezpredmetna in so pravi problemi vedno nekje drugje, zakaj se očetje tako trdno oklepajo te svoje kao pravice, tudi takrat, ko se izmikajo materialnim in skrbstvenim obveznostim do otroka?
In so otroci v šoli in prijateljem dolžni razlagat, zakaj se pišejo drugače, po nekom, ki ga skoraj ne poznajo?

No, torej se temu izognemo, če ima otrok oba priimka.

Oba sva delala otroke in oba sva odločala o tem kako se bodo pisali…..ne vem kje ti vidiš ihto izvenzakonskih mamic……ok, govorim zase….

No, primeni je pa torej bila ihta, ker sem sama odločila, da se bo moje dete pisalo tudi po meni. Bivši je pa delal celo burko, ker ni tega dovolil. Ko je bilo je bilo. Prav všeč mi je, da sem takrat zbrala tolko poguma.

Saj vem, da ne spada čisto v kontekst, a vseeno. Sama sem po ločitvi obdržala možev priimek. Zakaj? Zato, da se pišem enako kot moja otroka. Je pa res, da sem morala prve mesece po ločitvi, ko bi najraje priimek spremenila in pozabila, da sem bila kdaj poročena, kdaj pa kdaj sebe skoraj za ušesa, da sem delovala v dobro otrok in ne svoje jeze in užaljenosti. Splača se.

Midva nisma bila poročena. Pa mene ne moti njegov priimek pri sinu, njega pa moti moj.

Ker so tudi moji starši ločeni (priimek sem imela po očetu), vem, kako se hčerka počuti. Ločila sta se, ko sem bila stara šest let. Takrat še mi priimek ni bil problem, spomnim pa se kasneje, nekje od petega razreda naprej, da sem razmišljala o tem in bila zaradi priimka prizadeta.

Mogoče se nekaterim to zdi neumno, posebno tistim, ki to jemljejo kot
“ihto”.

Lahko je pametovati, če problema ne poznaš in nisi nikoli bil del takega življenja.

Rada bi hčerki omilila njene probleme, kolikor se bo pač dalo. Groza pa me je, kako bo to sprejel njen oče.

Nataly, zakaj si bila prizadeta zaradi priimka?

Ko sta se starša ločila, je mama vzela svoj priimek nazaj. Meni je ostal očetov. Ne vem, zakaj je to storila, vendar bi meni bilo lažje, če bi se pisali isto.
Spomnim se polno neprijetnih stvari, ki so bile povezane s tem, vprašanj, dokazovanj in vseh tistih bedastih izrazov na obrazu nekih ljudi. To je bilo pred 30 leti in ločiti se bilo takrat je sramotno. Pa še na vasi smo živeli.

se opravičujem, če sem debato speljala stran od pravega problema. mislim, da bi bilo najbolj enostavno dogovoriti se z očetom. Ker pa to najbrž ne bo uspešno, pa lahko vložiš vlogo na UE in jo potem dobro utemeljiš. saj za dodati svoj priimek poleg, mislim, da ne morejo imeti na UE oz. na pristojnem CSD nobenih tehtnih argumentov. pri delu z njimi pa moraš biti odločna in vztrajna, da te ne odpravijo po liniji najmanjšega odpora.
lep pozdrav,

Kot sama pišeš,to je bilo pred 30 leti;zdaj pa je drugače.
Kot je bilo pred 30-imi let nenavadno imenovati se,npr.Sandokan:)))))))
Da pa si imela travme v zvezi s priimkom,pa ni bil kriv priimek,po moje.
.

To imaš kar velik problem.
Pa res, zakaj prevzamete vse priimke mož/očetov, v najslašem primeru pa oba priimka? Obstaja v kakšnem zakonu npr. rojstni priimek matere? Mojmu otroku sem dala svoj priimek in pika. Sploh ni blo debate, glede na njegov trud med nosečnostjo. Zakaj bi pa naj bil moj priimek manjvreden od njegovga???
Če imata skupno skrbništvo, imaš problem. Če nimata, pa lahko sama določaš spremembe. Tko so men povedali.

In kaj mislite da je drugače danes? Je danes ločitev nekaj “boljšega”?
Mislim da je časovni kriterij tu čisto napačen.

Kar se pa priimkov tiče, včasih matere niso vpisovale očetov v rojstne liste in ni bilo tudi s priimki nobenih zadreg. Danes so pa Neve.