Pasji, mački kakci – so nevarni, če jih otrok da v usta?
Kako nevarno je, če bi otrok pojedel kakšen kakec (pasji, mačji), dal v usta polulan pesek??? (če ne vidimo, ko ga daje v usta…)
Živimo v blokovskem naselju v LJ z nekulturnimi lastniki, pa me malo zanima pustiti otroku (1 leto) v (javni) pesek ali ne??
Dati peskovnik na mali balkon se mi zdi malo bolana ideja…
Otrok je nor na pesek!
(hihi – odseliti se ne moremo; hoditi dnevno v Tivoli, ZOO, ipd pa nam vsak dan časovno ne znese….)
Tudi mi imamo 14-mesečnico, ki je nora na pesek, vodo … Pa ji vseeno ne pustimo igranja s peskom v javnih peskovnikih. Za ta namen gremo na plažo, kjer pa opazujemo otroka in ne pustimo, da daje pesek v usta.
Če otrok poje pasje blato, urin ipd. zna biti seveda nevarno, saj je tam veliko bakterij, lahko ima žival gliste, če je ne razglistujejo redno… Je pa nevarno seveda tudi zaužitje človeškega urina, ki lahko tudi vsebuje določene bakterije (če se majhen otrok polula na plaži v peskovniku npr.). Tako da v vsakem primeru ni dobro pustiti otroka, da pesek daje v usta.
Poznam tudi ljudi, ki so imeli mini peskovnik na balkončku za majhnega otroka. Če se vam čiščenje peska po balkonu ne zdi preveč naporno, ne vidim, zakaj bi bila ta ideja bolana.
Pozdravljeni,
moram še jaz odgovorit na tole…moje mnenje je, da mora otrok postopoma pridobiti odpornost na bakterije (oslarija se mi zdi, da so po novih pravilnikih vsi obroki v vrtcih sterilno zapakirani v plastične vrečke, ko pa vrečko odpreš je pa noter sama pesticidna in gensko spremenjena hrana)..tudi če košček kruha pade otroku na tla, mu rečem naj ga kar popiha in poje….mogoče je moje laično mnenje napačno, ampak če gre za 1 leto starega otroka, ki se npr. še doji, se mi zdi bolje sedaj ga posadit v peskovnik (ker so v mleku sestavine ker bi utegnile pomagati organizmu da se brani pred bakterijami in virusi), kot pa kasneje….ne vem kako je s tokso.. in z mikrosporijo, ampak vem, da če otroček dobi gliste ni to noben bav bav… živali imam rada, pa daleč od tega da bi uživala živeti v svinjariji med mačjimi kakci -npr. doma ne bi imela mačka, ker mi mačji iztrebki smrdijo…rada imam da je moj dom urejen in da svež in da so rjuhe čiste (ko sem bila še doma, sem imela kužka, ki sem ga razvadila, da je v moji postelji spal, ampak njegove dlake ki so bile po celem stanovanju so mi šle pa vedno blazno na živce)…. se mi zdi da ne moremo enostavno prekinit stika z živalmi ,z okoljem okrog sebe in z naravo in se poskušati s tem zavarovati pred boleznimi, ker bolezen itak pride iz druge smeri kot jo pričakujemo….ko je bil naš tamali še dojenček, nisem komplicirala, če ga kak kuža “kušnu” na lička (moj fant je čist ven padu ob tem in ga je takoj začel sterilizirat z mokrimi robčki, men pa se je hecno zdelo…)…nisem sicer obsedena ljubiteljica mačk in tudi njihovi iztrebki me motijo, pa ne do take mere, da bi zato zaprla otroka v stanovanje!!! za otroka se zelo bojim okužbe s klopi, pa se zato zavestno ne odpovem sprehodom po gozdu in potepanja po travnikih (seveda ga našpricam od nog do glave s smrdljivcem proti klopom) ….grem nazaj na temo mačk: na našem dvorišču je ena gospa pred blokom začela hranit mačke, smo bili vsi stanovalci bolj ali manj prozi, ampak v kakšnih dveh letih smo se večina prebivalcev navadili na te mucke in jih resnično vzljubili; pa tudi od mojega fanta oči ima mačko, ki je dobila mladičke, so tolk luškani, in naš tamali samo še od njih govori in jih boža ko pridemo na obisk (je moj fant tudi dobil idejo, da bi mu prepovedal božanje mačk ravno zaradi bolezni in zato ker so muce zunaj in se potepajo okrog hiše, pa sva potem ugotovila, da ima pa tako veselje z njimi da mu pa kej takega res ne morva prepovedat)..to je moje mnenje, seveda, pa če bi moj tamali dobil mačjo bolezen bi gotovo mislila drugače …malo dolgovezim, v zvezi z otroškimi igrišči še nekaj: resnično problematične na igriščih blokovskih naselij se mi zdijo odvržene injekcijske igle…se je že zgodilo, da se je kak otrok zbodel..
Pozdravček, Miša.
