NA POMOC-dojencek ne je

Pozdravljeni!

Sem se ena obupana mamica dojencka ki ne je.
Brala sem na to temo veliko na forumih,vendar ne najdem nikjer tisto najbolj pomembno-kako se je koncalo, koliko je vse skupaj trajalo,kako ste hranile otroke…

Nasa Puncka je stara 5,5 mesecev.
Ze od rojstva ni hotela sesati iz dojke tako,da sem mleko brizgala in dajala po flaski. Na ta nacin sva se dojile 3 mesece. Ves cas je ogromno polivala,vendar kar lepo napredovala.
Moram pa rect,da je najino hranjenje potekalo samo po noci oz.tokrat ko je spala. Budna je zavracala flasko,kricala, brcala.
Aptamil AR je pomagal toliko,da je pridobila 1kg na tezi,ki je ze zacela iti navzdol.Ampak hranjenje se se kar dogaja samo ko puncka spi.
Zdaj je ze en mesec pri nas agonija.Niti v spanju vec noce jest. 7-8 ur je najmanj casa,da nic ne poje.Zna pa celo 12 ur ne jesti.
Najvec kar poje tekom 24 ur je 200-300 mll.
Poskusila sem z gosto hrano. Kazalo je dobro,dokler ni ugotovila da se “dogaja”pogosto in redno.Zdaj imamo usta cvrsto zaprta ko vidimo zlico (celo brca in krici),flaske pa noce videti niti vec v spanju vlect.
Naj se povem,da je 14 dni jedla ranital,ki prav nic ni izboljsal (sum na vneto zrelo).Teza je ze sla dosti navzdol. S stirimi meseci je bila tezka 7 kg,zdaj pa 6900gr.
V obupu in agoniji sem jo vceraj “nahranila” po brizgi. Seveda je bilo grozno za obe in seveda je ne milim tako hraniti,samo pac ne vem vec kaj narediti.
Naj je pustim lacno Neglede na to kiliko casa ni jedla ali naj jo hranim na silo in na kaksen sploh nacin?

Prosim pomagajte mi s kaksnim nasvetom ali izkusnjo.
Ce bo to prebrala kaksna mamica,ki je podobno situacijo ze dala skozi,naj se mi prosim oglasi!

Hvala za vse odgovore ze vnaprej.

Marijana

Verjamem, da ste poskusili vse živo, zato težko najdem kakšen pameten nasvet. Vendar niste nič napisali, da bi vas vaša pediatrinja kam napotila ali hotela razjasniti takšno neješčnost.

Zdravo!

Moje mnenje ni strokovno, si pa predstavljam tvojo agonijo…sama imam doma sinčka starega 7m3t oziroma korigirano 6 mesecev pa ima cca. 6 kg in 66 cm.res je da je naš nedonošen s porodno težo samo slabih 1600g in 42 cm; je pa tudi bolj tko kot en ptiček, ampak vsaj popolnoma mi (še???) ne zavrača obrokov…zjutraj imava mleko s piškoti cca. 130 ml, potem sadje max.120 ml, potem kosilo zelenjava, meso, navadno kar krompir cca. 80-140 ml, pa okol 17.oo ml.-žitno kašico cca 100 ml, pa zvečer flašo mleka zgoščeno z 1.žitno od Novalaca tja do 140 ml; vmes je še nekaj čaja tja do 100ml, pa kak keks poje z veseljem; vem, da keksi niso najboljša izbira, ampak mislim, da si jih mi s tako kilažo lahko privoščimo…

jaz bi ti svetovala da greš do pediatrinje oz. pediatra in prosiš za mnenje oz. napotnico za gastro…sem bila poleti na tem oddelku zrad neke druge zadeve pa sem videla podobno trpeče mamice ko je hranila punčko po cca. 1uro s tem da ji je vsako žličko z dudo dol potlačila seveda ne na silo, le da ni ven pljuvala…skratka vem kako si lahko obupan če ti otrok ne je, kako ti “dol vse pade” – no, vsaj meni in se mi zdi da je boljše, da ima en temeljit pregled pa poskušajte rešit skupaj zadevo…mogoče se ji tolk kislino gor vliva ipd. pa nima smisla da bi jo silila jest…skratka je težko okol pediatrične hodit -sama žal zelo dobro vem-samo še slabše je pa tkole iz dneva v dan živet ko ne veš če ti je otrok lačen oziroma kaj mu je…

srečno, sej se bo uredilo…le pogumno…

manana – evo, jaz ti lahko povem, kako se je ta kalvarija in muka pri nas končala…

hčerka se nikoli ni hotela normalno dojiti, po steklenički tudi ni hotela piti normalne količine, pač pa po samo 20, 25 ml naenkrat. Vsak sistematski pregled je bil muka, ker so samo zmajevali z glavo, kako slabo prirašča.

Pri 5-ih mesecih je nehala jesti v budnem stanju in je jedla samo še v spanju, po 70, 80 ml naenkrat.

Pri 5.5 mesecih je nehala piti tudi v spanju. Takrat smo začeli dajati razne mlečne kašice na žlico, ki sprva še nekako šle. Mleko smo dajali na vse možne načine – po žlički, direktno iz lončka, nekaj tednov celo z injekcijsko brizgo!!! Vsako hranjenje muka in živčna vojna. Pediatrinja je še vedno odkimavala z glavo in nas kar naprej naročala vagat, naredila še vedno ni nič.

Med 7.-9. mesecem je nekako za silo šlo, jedla je kakih 5 vrst sadja in 5 vrst zelenjave, ostalo je odklanjala. Mleka v tekoči obliki se niti dotaknila ni, zato sem mleko podtikala v čisto vsako hrano.

9.-11. mesec se je razvila trma in če nečesa ni hotela jesti, ga ni bilo človeka na svetu, ki bi jo prepričal, da poje. (tako je še sedaj) Večina obrokov se je končala v joku (njenem) po parih žlicah, občasno tudi z mojim, od obupa, kako naj spravim kaj hrane vanjo. Obroke je preskakovala, včasih tudi po 2 obroka zapored. Pridobivala je po 300-400 g/mesec. Pediatrinja še kar odkimavala z glavo.

Z 11. meseci je šla v vrtec, prvega 1.5 meseca ni v vrtcu NIČ JEDLA! Zjutraj je popila mleko in naslednji obrok je bil, ko smo prišli domov ob 4h. Pridobila ni nič teže.

Pri 13h mesecih je začela v vrtcu jesti sama z žlico (varuške je ne morejo hraniti, ker ne odpre ust – če kaj poje, poje izključno sama). Občasno ima obdobja po 1-2 tedna, ko noče jesti niti doma – npr. zjutraj popije mleko, čez dan 1 piškot in zvečer spet mleko, vmes nič.
Če obrok izpusti, je to čisto nič ne moti – lahko jo stradaš tudi cel dan, pa po 12ih urah ne bo pojedla hrane, ki je noče (večkrat preizkušeno).

Sedaj ima 20 mesecev in tehta par gramov pod 10 kg (pa še večina od tega je karakter, hehe). Glede njenega prehranjevanja sem se že davno prenehala sekirati, ker če bi se, bi bila že dolgo tega direktno za v norišnico. Videti je zdrava, videti je normalna in brihtna… pediatrinja pa še vedno raje odkimava z glavo nad težo, kot da bi naredila kako preiskavo. (no, pa tudi jaz sem že davno prenehala pričakovati, da bo kaj iz tega)

Tako da, kaj pa vem … očitno tega ni nikoli konec!

Ja, sicer imava svojo gastro-zdravnico.
Rekla je,da je naslednji korak gastroskopija in PHmetrija.Samo,raje bi vse drugo se probala preden bi dala dojencka tako matrati. Bojim se kako bo sele po tem,ko se zdaj ne dovoli,da se ji dotaknemo ust.
Pred kratkim so ji ugotovili se eno diagnozo in sicer-hipotona.
Ena od razlag je da je sesedena in da je ravno to povzrocilo motnje poziranja in refluxno bolezen.
Sele 2x sva bile na fizioterapiji tako,da je prezgodaj karkoli govoriti o rezultatih.
Imam pa se eno vprasanje:
Zacela sem sama delati mesanico hrane s katero sem zamenjala AR formulo in sicer v upanju,da bo dobila kaksno kalorijo vec.
V navaden Aptamil(150 mll) dam povrh se 2-3 zlice rizeve kasice (Novalac).
Ali menite,da je to v redu?
Skrbi me,da ne pretiravam s kalorijam.

Maruska28, tvoj dojencek v primerjavi z naso puncko OGROMNO poje.
Meni zdaj super zveni tudi ce samo odpira usta,pa naj je to samo za kaksno zlico ali dve.

Alergije so verjetno negativne?
Seveda mešajte riževe kosmiče, to je čisto primeren ukrep.
Hipotonija (kot tudi hipertonija) lahko povzroča motnje požiranja, vendar zagotovo ni sam krivec za neješčnost.

lleus, prvi del tvojega pisma,kot bi sama pisala…
Torej so zgodbe povsem podobne.
Ko imas eno tezavo,jo ocitno imas za kar nekaj casa in je pri vsem manj ali vec enaka.
Ne vem samo, kje naj najdem taksno zalogo potrpezljivosti zraven treh otrok…
Sreca je v tem,da dojencica dobro spi celo noc (saj ne rabi hrane) in je cez dan vesela.
Vseeno pa ne morem razumeti-kako ne cuti lakote in ko jo zacuti(tecna rata) zakaj jo ne spejme!!!!????

Dr.Tanč,

Kaj biste mi Vi svetovala glede preiskav?
Naj se odlocim zanj,ce se stanje ne izboljsa v kratkem?
Zadnjih 1,5 mes. ni nic napredovala,celo shujsala je 100gr. Ampak je se vedno vesela?! kar me najbolj cudi.
Testi so vsi negativni-kozni in iz krvi. Alergija je zaenkrat izkljucena,ceprav je bila vsa pikasta ko je bila 1 mes.stara.Imele sva fenistil kapljice in pocasi se je vse umirilo.Ponovni testi so tudi bili negativni.

Draga Manana,
se mi obujajo spomini in mi gre na jok. Jaz sem imela podoben problem z obema dvojčicama (rojeni mesec prezgodaj, ena zahirana – 2 kg, odpuščeni iz porodnišnice že četrti dan). Prvi mesec smo jedli podnevi vsake dve uri, ponoči celo vskao uro in sta pridobili po slab kg, potem pa… kalvarija. Število obrokov se je zmanjšalo, količine popitega mleka pa so ostale na tistih iz porodnišnice (20-50ml). Zdravniki, gor in dol, nič. najprej m sploh niso verjeli, ko pa teža ni šla nikamor, pa so bolj kot ne zmignili z rameni in rekli – potrudite se, ker take otroke dam v bolnco izmenično na infuzijo in sondo. In sem se trudila (pa sem imela še 15 mesecev staro punčko), podnevi in ponoči, hranila 20x na dan, večkrat skoraj obupala. Eno punčko sem dva meseca hranila samo v spanju (le podnevi, ker od četrtega meseca ponoči nista hoteli več jesti, sat se pa neprestano zbujali), a tudi tu sem morala paziti, da je že zares zaspala, pa spet ne preveč trdno itd. V budnem stanju pa se mih hranila stoje v naročju, pela, plesala, hodila, tudi tekla, da sta le kaj popili. Rezultat je bil, da me je moževa družina ožigosla za moteno osebo, ker -otrok bo že jedel, če je lačen. Tudi mož mi ni in mi ne stoji več ob strani. Ampak jaz bom za otroke naredila vse.

Po nasvetu dr. tanč sem predčasno pričela z uvajanjem goste hrane , a ni šlo, ena je sicer noro odpirala usta, a z jezilkom še več mesecev vse plazila ven, druga je do osmega meseca trdno držala usta zaprta in sem ji čez zaprta rinila noter. V tem obdobju smo kar precej bruhali, a je prešlo. Pri 7 mesecih smo še vedno spili max. 30-50ml mleka naenkart, sem pa to ponavljala 3x, 4x vsakih 20 minut, potem kaka ura, dve nič in spet.Edino, kar sta še kar jedli, je bila moja mešanica zelenjve, žitaric in mesa. Sadja nista mogli videti, ena še vedno ne.

Kako se je končalo: Ena je čez noč začela normalno piti mleko pri 7,5 mesecih (tudi 200ml), druga pa delno normalno pri 9 mesecih (140 ml), a jo vsaka, še tako banalna bolezen (brez vročine) pahne v totalno neješčnost in tudi pije nič ne.
Včeraj sta dopolnili 15 mesecev in smo leto prebii brez kaknih hujših bolezni. Smo bolj suhceni, a ne preveč (75 cm, cca. 8,5 kg). Mislim, da je ena precej shujšala, ker se že dva meseca borimo z različnimi virusi in je v tem času tista spila max. 100 ml mleka na dan. Drugo hrano še kar jesta, s tem, da ima ena malce težav s koščki, pa še sluz ji zelo zelo nagaja in večkrat bruha, pa še vse hoče sama- skratka, brez problema poje le tisto, kar sama drži, je pa to bolj kilavo, glede na njeno motoriko. Borimo še še naprej, ker tudi preskakovanje obrokov ne prinese enostavnejšega hranjenja.
Karakterno sta težki punčici in mislim, da je večji del problema s hrano izviral tudi iz tega, pa tudi še. Vidim tudi, da me zaradi vsega mojega truda s hrano njo tudi izsiljujeta in se za mizo obnašata nemogoče,ker v vrtcu (en teden smo notri) je vse videti precej, precej bolje.

Skratka, držim pesti, da vaš problem ni zdravstvene narave in ga boste enostavno prerasle. Enkrat že.

Porška špeh! Mamice, tukaj vam jaz dajem Nobelovo nagrado in zlato medaljo na svetovnem prvenstvu.
SUPER STE!!!

Manana, svetujem pregled krvi (slabokrvnost), pregled urina (tudi to smo že videli-neprepoznano vnetje sečil), potem pregled jetrnih testov (AST, ALT, gamaGT), TSH. Potem UZ trebuha, alergološko testiranje, pregled blata na prebavljenost hrane. Vsaj to je potrebno potrditi ali izključiti. Šele potem lahko rečemo: OK, ta otrok je tak in potem spadate v kategorijo zgoraj (Nobelova nagrada:=)))

Tanč,
Ali imate kaksen nasvet kako dobiti napotnico za vse te preiskave,ne da bi ispadla prevec pametna mama,ki “ve bolj od zdravnice kaj in kako”?
Ali je mozno to vse narediti kar privat-samoplacnisko in kje?

Trenutno puncka poje 3x v 24h in sicer zjutraj eno flasko (ko zaspi),zvecer eno (spet ko zaspi).Za tretjo pa cakam,da bo 2-3h zjutjaj,ker prej ne bo hotela.
Za gosto hrano pa imamo cvrsto zaprta usta.Ce pa kaj slucajno pride noter-popljuvamo.

Verjamem, da ste pedaitrinji točno povedali (kot ste tu), kako težko poteka hranjenje. Drugače pa si ne predstavljam, da bi zdravnik samo zmajeval z glavo, pa nič ukrepal? Kri, urin, to lahko naredi sam v laboratoriju ZD. Ostalo pa bi bilo najbolje, da vas napoti h gastroenterologu na Ped. kliniko.
Napišite mi na ZS, kam hodite, morda bova skupaj kaj pogruntali.

Pozdravljena Manana!
Tudi pri nas smo imeli take težave. V vseh zgodbah, ki ste jih napisali, se prepoznamo. Sedaj je stara 1 leto, korigirano 10 mesecev in mleka ne pije že 2 meseca, prej pa le v spanju. Je pa res, da ko je naša preveč lačna, joka in joka, se oklepa le mene, vendar na stolu pa noče odpreti ust in še kar joka. Takrat si pomagam z babico, dedkom, očijem (vendar je veliko v službi), da se jo zamoti z raznimi knjigicami, igračkami in potem punčka odpira usta in veselo je…pa se po parih žlicah spomni, da ne bi več, pa je spet jok in jo spet “prisilimo”…po hrani je vesel in zadovoljen otrok. Če jo silim preveč (pa čeprav ima komaj malo količino pojedenega) potem se lahko naredi, da zbruha vse…. Ampak kaj naj, če je ne silim, bi pojedla premalo. Imamo pa 6-7 obrokov na dan po malem.
Jaz v vso hrano dajem smetano, ali maslo, margarino, olje, jemo krompir, gres, polneto…to kar redi. Tamala kaka 2-krat na dan, je hiper aktivna, teža pa le počasi narašča, vendar narašča pa.
Pa še to: en kup preiskav, pomoči nobene, le matranje otroka… ugotovili niso nič. Odgvorov, kaj če ne bo jedla, je bil, da bodo uvedli sondo…hvala lepa, se pa že raje pomatramo.
LP in srečno

Oj Lilipu,kaj ti prestajas….

Med nasim fantoma je 15 mes.razlike in vem kako je na zacetku naporno. Kje pa se dvojcki pa se ne jesci..
Je pa res,da ne jesci otroci hitar pogruntajo sistem izsiljevanja s hrano.
Naju sta fanta kar imela v pesti glede tega. Tudi ona sta bila (in sta se) izredna ne jedca ,ampak nikoli ne tako kot dojencica zdaj.
Zdaj vsaj lahko recem”ne bos imel moci za trening” in se potem potrudi kaj spraviti vase. Samo 6 let je bilo treba pocakati do tega…
Vse sorte sva z njimi prezivela,ampak tako skrajnjost,da ne je in ne pije POPOLNOMA nic,pa se ne.
Hvala vam mamice na vasih zgodbah.
Pomagajo preziveti. Vidis,da nisi sam na svetu z eno tezavo.
Res se nam ne sanja kaj vse lahko zdrzimo.

Draga manana,
ja, tudi jaz sem z eno od dvojčic dala čez obdobje, ko je bila stara 7 mesecev, ko bi res lahko rekla, da ni jedla nič. Enostavno nisem imela več moči, nihče mi stal ob strani, po njihovem sem bila za vse sama kriva, ker samo pretiravam… in sem se skoraj vdala, enostavno sem prenehala z vsemi triki ipd.in čakala. Dva dni in pol ni jedla skoraj nič (mogoče 70 ml mleka dnevno), popila le par požirkov vode in še to samo direktno izpod pipe, ko sem jo umivala (ne vem, kako da ni dehidrirala). Potem sem spet začela.
Samo ko vidim tekom vseh teh mesecev, otrok ko slabo je, kar slabi in slabi in tudi če bi hotel, nekako potem ne more jesti veliko, še posebej mu ne gre pitje po steklenički, jaz imam občutek, da se ji enostavno ne da vleči. Mleka pa tudi očitno ne mara in pika. K sreči zdaj kak mesec vsaj jogurta več absolutno ne zavrača.
In ta gon po samostojnosti -vse ga imajo izrazitega. Ko sem uvajala gosto hrano in jo je ena popolnoma zavračala sem tudi probala vse mogoče. Že pri 5-6 mesecih sem jo hkrati motla z igračkami, pa hrano sem močno razrečila in se je nekako delala, da sama je oziroma bolj pije. Res je bila ena sama packarija, a nekaj sem že vnesla vanjo. Žal, pa je res, da so moji dnevi potekali le v hranjenju in brisanju bruhanja in se mi je zdelo, da živim neko nočno moro.
Izsiljevanje s hrano -vem, a kaj naj naredim, enostavno si ju ne upam pustiti lačni, ker kot je napisala Nikitita, sta potem tečni, jokata, se me oklepata in dnevi so za znoret. In potem tečka še starejša, ki je šele pred kratkim odkrila ljubosumje. Štejem samo jaz, pa naj gre za umivanje, hranjenje, previjanje. In tudi ko pomislim, ko sta bili dojenčici, pa nista jedli, pa sta samo jokali in jokali in težili, pa nič spali. Bil je res en tak začaran krog.

Naš provorejenc je bil podoben kaliber, pri 4 mes se je odločil, da po flaši ne bo več pil, dojil se itak nikdar ni, do 14 mes ni naredil požirka mleka, ne po cucu, ne po žlici, ne kako drgače. Ne-amen! Pri 3 mes je tehtal 7 kg, pri 7 mes 5.100 gr. Dala sva skoz vse možne preiskave, nobena ni pokazala ničesar. Ob vsem skupaj ni čez dan čisto nič spal in bil ves dan ponorelo aktiven, prestopal ob opori in bil non-stop v gibanju. nisem počela drugea, kot kuhala in futrala in do 19. mes je bila živa katastrofa, ker je še ogromno zboleval. Po mojem je med 6. in 9. mes živel od kompota in sokov. Diplomiralal sem iz hudo kalorične prehrane, ker več kot 4 žličke hkrati ni pojedel pa amen, če si utišal 5., si dobil še prve 4 nazaj. V tiste 4 žlice sem stlačial vse, od rumenjaka, mesa, smetane do krompirja….Kaj vse smo se šli, rajši ne pišem (več), točno pa vem, da bi na čase na trepalnice skakala, če bi otrok pojedel za kofetovo šalco hrane. Nekoliko bolje je bilo, ko sem namesto sokov začela dajat za pit vodo, pa vseeno muka od muke. Pri enem letu je imel 7.800 gr, pa je bil rojen s 4,5 kg. Po čudežu mi kljub ogromno bolanosti z izjemo rota virusa ni nikoli dehidriral.

Pri 19 mes se je na morju usedel za mizo, pobasal s krožnika pečeno piščančjo perut in jo oglodal do čistega, čez še en čevap. Potem je vstal in šel. Od takrat nikoli več nobenih problemov s hrano.

Vceraj nasa malcica ni jedla 14 ur.Celo noc sem ponujala flasko na vsako uro. Ne in ne.
Celo moz ni sel v sluzbo danes, ker je videl,da sem cisto obupana,da me bo psihicno sesulo.

Ko pa preberem kaj takega kot je tvoja izkusnja s sinom Skr bna,(pred piscancem)Vidim, da se prezgodaj ze “drzim za glavo”..
Ze zdaj me prinese obup do roba,kaj pa ce se vse se poslabsa in to v nedogled…

TO sicer ni iz prve roke, ker gre za nečakinjo, ki se je rodila nedonošena in zahirana (850 g). Že od začetka so bile s hrano velike težave. Stekleničko (ne celo) je spila zjutraj in zvečer, ter enkrat ponoči, vse v spanju ali pol snu. Ostalo je bilo zelo švoh.
Vmes so ji odkrili intoleranco na laktozo, se držali diete tri mesece. Pa ni bilo nič bolje. Ko je bila malo večja, je pojedla kaj samo če jo je kdo vrgel na finto. Karakterno je zelo težak otrok, to je hitro ugotovila fizioterapevtka, to se je poznalo tudi pri hrani. Vem, da je sestra za večji vnos kalorij kupila neko specialno olje, drago kot žafran, po navodilih iz bolnice.
Da končam, danes je deklič še vedno težaven, še sedajj se od septembra uvaja v vrtec, pri hrani sicer ni idealno, je pa bolje. Kilaža je pod povprečjem, mislim, da ima okoli 12 kg, pri višine je okrog povprečja. Glede zdravja pa je v svojih treh letih in 8. mesecih bila mogoče pet krat bolna.

Pri nas je (bilo) podobno, zato točno vem, kaj doživljate. Naš sedaj 6-mesecev stari fantiček je bil rojen mesec pred rokom in že pri drugem tednu starosti so se začele težave – krčenje, jokanje, stokanje, napenjanje… Kmalu tudi zavračanje hrane. Meni je zmanjkovalo mleka – mogoče delno zato, ker so se mi po porodu vneli šivi in sem najprej dobivala ketonal, nato antibiotike… Trajalo je kar kak mesec. Da skrajšam – hodili smo od zdravnika do zdravnika, odkrili nič (alergije), vsi pa so rekli “saj otrok izgleda zdrav, mi imamo tudi hujše primere”. Kaj to pomeni, da naj čakam, da otrok shujša do kosti, da bo med hujšimi primeri in potem ukrepam??!! Včasih je jedel le v spanju, večinoma smo ga morali v budnem stanju zamotiti z igračkami, peti, plesati,po vsakem obroku ura, dve joka, stoka…kmalu tudi stokanje, jokanje, napenjanje, prebujanje med spanjem, polivanje, driska, krvave nitke, hujšanje… Nakar so ugotovili refluks in gastritis, kasneje še alergijo na KML in hipotonijo pa celo ekstenzijski vzorec. Po uvedbi GH se je stanje nekoliko izboljšalo – vsaj GH poje in ne hujša več. Skratka – 6 grozljivih mesecev je za nami.
Zlato medaljo si zaslužite, res je.

No, mi dve sva danes,po treh dneh odklanjanja hrane tudi po noci in brez pozirka mleka tudi do 14 ur,sle na pregled.
Pogledana je in ker ni dehidrirana in ni shirana,so naju lepo vrnili domov brez kakrsne koli preiskave.
Res, prav imas maricmarinka-nihce ne bo nic ukrenil dokler ne bo popolnoma boga.
Tudi meni je v tolazbo,da otocicek se kar lepo zgleda in je dobre volje.
Samo, vec kot ocitno je da se NEKAJ le dogaja in da je treba ukrepati.
Dr Tanč je svetovala en kup preiskav,ampak nihce nic ne rece v zvezi s tem.
Nase gastro zdravnice trenutno ni.
Pocakala bom se na njeno mnjene nasl. teden,pa bomo videli…

Na zadnji fizioterapiji jo je fizioterapevtka poskusila nahraniti (na vse nacine) in je na koncu po polurnem jokanju in neuspelem hranjenju sklenila,da malcica ima VEDENJSKE motnje ter da je POGRUNTALA kako naj IZSILJUJE mamico in povrh vsega,da je dojencek CUSTVENO NESTABILEN ces-ne zna se pomiriti sam!!!!

Kaj naj recem?
Vsak komentar je odvec.