Pozdravljeni vsi skupaj, upam da mi boste znali karkoli svetovati, saj ste vsi tukaj na forumu res super. Imam en kup vprašanj pa nevem na koga se naj obrnem pa bi prosila mogoče že izkušene mlade mamice, da mi kaj svetujejo.

Zanima me sledeče. Sem redna študentka po bolonjskem študijo in zaključujem zadnji letnik. Zanima pa me sledeče. Kot nosečnici mi pripada podaljšanje statusa za eno leto. Ali to velja tudi po bolonjskem sistemu? Zanima me tudi kaj se zgodi v primeru, da jaz v teh 9 mesecih preden rodim otroka, uspem zaključit letnik z diplomo? Kako je potem s tem? Namreč po bolonjskem sistemu je možno z diplomo zaključiti že junija. Zato me sedaj zanima kaj storiti? Ali naj raje naredim v tem času vse izpite in si potem podaljšam status ter v tistem času pišem diplomo, ali je bolje če mi zlaufa vse redno do junija zaključit? Ali sem potem enako upravičena do vseh nadomestil ali ne? Kako pa je, če zaključim z diplomo in se dalje REDNO vpišem na podiplomski študij? Ali se za podiplomca mladim mamicam šteje enako kot če bi bile še na dodiplomcu?

Zanima me tudi do česa vsega sem upravičena in kakšne so višine teh upravičenj? Starševski dodatek mislim, da dobijo vse mamice v enakem znesku, ane? Vem, da tudi vse dobijo enkratno socialno pomoč ob rojstvu kot nek paket? Otroški dodatek bi se pol gledal na višino dohodkov, najbrž ne? Kako pa je z Republiško štipendijo in kdaj se zanjo zaprosi? Ali naj to storim že med nosečnostjo, ali šele po rojstvu, slišala sem namreč, da če zaprosiš prej, da zavrnejo?

Glede na to, da nimam nikakršnih dohodkov in živim le z mamo, ki je že upokojena sem se odločila, da bi 1 leto otrokovega rojstva bila še naprej prijavljena doma. Kako je potem s tem, če bi s fatom bila prijavljena vsak na svojem prebivališču? Ali bi potem njega terjali za preživnino ali bi se to dalo nekako “normalno” uredit, ne pa v smislu, da on noče skrbeti za otroka?

Vem, da je malo zmedeno vse skupaj napisano, upam da boste rabrali kaj točno sem mislila. Se pa vam vsem že vnaprej res najlepše zahvaljujem za vsako besedo in pomoč, da mi v tej zmedi vsaj malo pomagate.

Lep dan prav vsem…

Joj, tukaj je še eno važno vprašanje, ki se mi kar naprej zastavlja in to je moja starost? Namreč pri uveljevitvi štipendije je vedno navedena starost 26 let, namreč do tega leta te morajo starši, če se redno šolaš, preživljati, drugače pa do 18.leta, vsaj mislim, da je tako. No in mene zdaj zanima sledeče. Jaz sem najprej bila vpisana v en drug faks in ga tam redno delala, nato pa ugotovila, da to ni zame in se pšrepisala na sedanji faks – SEVEDA REDNO obakrat. Sedaj sem stara 25 let, vendar jih bom februarja dopolnila 26? Kako je potem s tem, ko se bo moj otrok rodil bom stara 26 let.

Lp

ne vem točno, ampak tistih 26 let je bilo včasih pogoj za vpis v prvi lentik in za pridobitev prvaice do štipendije.

ma če boš pavzirala tudi če zaradi nosečnosti in porodniške, boš tisto leto brez štipedije. težko se je odločit kako in kaj, ma jaz bi delala sproti, kolk se da in čim prej diplomirala, straševski dodatek ali kakos e že reče boš itak dobila, pa otroške tudi. če ti v času porodniške uspe zaključit z diplomo, lahko tako enostavneje iščeš zaposlitev, p.p. tudi prej zaključiš pordniško in se zaposlš. ampak to je le moj zorni kot.

ŠTUDENTSKE DRUŽINE
ŠTUDENTSKE DRUŽINE
Študentske družine so »segment« študentov, ki imajo v času študija otroke oz. družino.

Združeni so v Klubu študentskih družin Slovenije (www.studentskedruzine.com ).

PREDPISI
Družinske prejemke opredeljuje Zakon o starševskem varstvu in družinskih prejemkih. S tem zakonom se ureja zavarovanje za starševsko varstvo in pravice, ki iz tega izhajajo, družinske prejemke, pogoje in postopek za uveljavljanje posameznih pravic ter druga vprašanja glede izvajanja tega zakona.

PRAVICE V ZVEZI S ŠTUDIJEM
Predpisi, ki urejajo to področje:

– Zakon o visokem šolstvu (ZVis) => 70. člen, ki ureja dodatno študijsko leto:

»Študentke matere, ki v času študija rodijo, imajo pravico do podaljšanja študentskega statusa za eno leto za vsakega živo rojenega otroka« (ZVis, 70. člen).

V praksi to pomeni, da lahko mamica študentka ali dvakrat ponavlja ali podaljša absolventski staž za eno leto več kot ostali študenti, saj zakon ne določa, kdaj mora mamica pravico do dodatnega študijskega leta izkoristiti.

– Statut Univerze v Ljubljani => 240. člen, ki govori o mirovanju statusa študenta:

»Študentu miruje status študenta v času materinstva, očetovstva ali bolniške odsotnosti, daljše od enega leta.«

– V Poslovniku komisije za prošnje in vprašanja v prijavnem postopku piše, komu se lahko odobri tretji redni vpis:

»Kandidatom, ki prosijo za tretji vpis v redni študij komisija izjemoma odobri sprejem prijave za vpis v redni študij, če dokažejo, da v prvem ali ponavljajočem letniku istega ali drugega študijskega programa, niso mogli izpolnjevati študijskih obveznosti zaradi:
– materinstva,…«

Vsak študent ima namreč možnost dveh rednih vpisov v prvi letnik ali pa en redni vpis v prvi letnik in eno ponavljanje. Izjemoma pa se lahko študent vpiše tudi tretjič v prvi letnik oz. se vpiše redno v prvi letnik kljub temu, da je v prvi letnik že bil enkrat redno vpisan in je enkrat že ponavljal. Materinstvo se smatra kot razlog, da na prejšnjem študijskem programu nisi mogla izpolnjevati študijskih obveznosti.

REPUBLIŠKA OZ. DRŽAVNA ŠTIPENDIJA
Dodeljevanje republiških štipendij v študijskem letu 2007/2008 še določa Pravilnik o štipendiranju.

Členi zakona o štipendiranju, ki se nanašajo na študentske družine so:

11. člen, ki pravi, da: “Če je kandidat sklenil zakonsko zvezo …ali postane roditelj ter skrbi za otroka, se kot družinski člani upoštevajo zakonec oziroma oseba, s katero kandidat živi v življenjski skupnosti, ki je po zakonu, ki ureja zakonsko zvezo in družinska razmerja, v pravnih posledicah izenačena z zakonsko zvezo..”.

To pomeni, da ti v vlogi za štipendijo ni potrebno navajati dohodkov tvojih staršev, ampak samo tvoje, otrokove in partnerjeve (če ga imaš).

36. člen, ki študentu staršu omogoča, da vlogo za štipendijo lahko vloži tudi kadarkoli med letom, vendar v roku 30 dni od otrokovega rojstva, saj gre v tem primeru (rojstvo otroka) za povečanje števila družinskih članov, kar predstavlja enega izmed možnih razlogov za vložitev vloge za štipendijo izven razpisnega roka, v kolikor so zaradi tega izpolnjeni materialni pogoji. Vlogi v tem primeru priloži rojstni list otroka.

42. člen, ki pravi, da »štipendija za tekoče študijsko leto miruje in se ne izplačuje, če štipendist ni izdelal letnika in mu je dovoljen ponovni vpis v isti letnik, razen če letnika ni izdelal iz opravičljivih zdravstvenih razlogov ali materinstva.«

Na tem mestu velja opozoriti, da ponovni vpis zaradi materinstva, ki ga omenja 42. člen Pravilnika o štipendiranju, ni isto, kot dodatno študijsko leto, ki ga zagotavlja Zakon o visokem šolstvu. Pravilnik materinstvo (porod) smatra kot zdravstveno opravičljiv razlog, da nismo izdelali letnika in zato nam ob morebitnem (takojšnjem!!!) ponavljanju letnika štipendija pripada. Te pravice ne morete uveljavljati kdaj kasneje, sploh pa ne ob podaljšanju absolventa, saj »…se v času absolventskega statusa štipendija lahko izplačuje samo eno leto…«.

Zakon o štipendiranju se bo začel uporabljati 1. septembra 2008. Odslej bodo državne štipendije (prej republiške) urejali pristojni centri za socialno delo.

Členi zakona o štipendiranju, ki se nanašajo na študentske družine so:

19. člen, ki pravi da »Če je vlagatelj sklenil zakonsko zvezo..ali postane roditelj ter skrbi za otroka, se kot družinski člani upoštevajo: – zakonec oziroma oseba, s katero vlagatelj živi v življenjski skupnosti, ki je po zakonu, ki ureja zakonsko zvezo in družinska razmerja, v pravnih posledicah izenačena z zakonsko zvezo..«.

To pomeni, da ti v vlogo za štipendijo ni potrebno navajati dohodkov tvojih staršev, ampak samo tvoje, otrokove in partnerjeve (če ga imaš).

47. člen določa, da mora štipendist štipenditorja obveščati o vseh spremembah, ki vplivajo na štipendijo »v roku 8 dni od nastanka spremembe, ki bi lahko vplivala na štipendijsko razmerje, oziroma od takrat, ko je zanjo izvedel«.

Štipenditorju je potrebno sporočiti vsako spremembo, še zlasti pa: »prekinitev ali konec izobraževanja, spremembo vrste in področja izobraževanja, sklenitev pogodbe o zaposlitvi oziroma začetek opravljanja samostojne registrirane dejavnosti, nastop starševskega dopusta ter dopusta za nego in varstvo otroka, število in status oseb, ki se upoštevajo pri ugotavljanju upravičenosti do štipendije in njihove dohodke ter druge okoliščine, ki se nanašajo na štipendijsko razmerje.«

Center za socialno delo za državne štipendije v primeru sprememb, ki vplivajo na štipendijsko razmerje, po uradni dolžnosti razveljavi odločbo, s katero je bilo odločeno o štipendiji, ter ponovno odloči o štipendiji na podlagi spremenjenih okoliščin od prvega dne naslednjega meseca po nastanku spremembe.

48. člen, ki pravi, da »Štipendijsko razmerje pri državni štipendiji ali Zoisovi štipendiji miruje, štipendija za tekoče šolsko oziroma študijsko leto pa se ne izplačuje štipendistu, ki ni izdelal letnika, dovoljen pa mu je ponovni vpis v isti letnik, razen če letnika ni izdelala zaradi dokazanih opravičljivih zdravstvenih razlogov ali zaradi starševstva.«

Zakon o štipendiranju smatra starševstvo kot opravičljiv razlog, da letnika ne izdelaš in ti zato ob takonjšnjem ponavljanju letnika štipendija pripada. Te pravice pa se ne more uvljeavljati kasneje in tudi ne v podaljšanem absolventskem stažu, saj Zakon o štipendiranju določa, da se lahko štipdendija v absolventskem stažu izplačuje: »tudi v času absolventskega staža do diplome, vendar v celotni dobi izobraževanja le eno študijsko leto.«

Zakon tudi določa, da lahko starševstvo uveljavlja tisti od staršev, ki prejema starševski dodatek.

50. člen Zakona o štipendiranju govori o vračilu štipendije. Štipendijo je potrebno vrniti za letnik, ki ga ne zaključiš uspešno.

»Pristojni center za socialno delo za državno štipendijo oziroma sklad za Zoisovo štipendijo lahko na prošnjo štipendista odloži vračilo štipendije ali dovoli obročno vračanje štipendije za enako dobo, kot je bila doba prejemanja štipendije, če štipendist iz utemeljenih razlogov štipendije ne more vrniti v enkratnem znesku.« Kot utemeljen razlog »se šteje dalj časa trajajoča bolezen oziroma poškodba ali starševstvo štipendista, ki je vplivalo na potek študija.«

PREŽIVNINA
Da kot študent – starš lahko na pristojnem centru za socialno delo zaprosiš za družinske prejemke in denarno socialno pomoč, si moraš najprej urediti preživljanje zase s strani svojih staršev (če si mlajši/mlajša od 26 let in če te tvoj partner ni sposoben preživljati) in preživljanje svojega otroka s strani njegovega očeta/matere, če niste prijavljeni kot dvostarševska družina.

Preživninska obveznost izhaja iz starševske pravice, ki zagotavlja otroku, da ga starši preživljajo do njegovega 18. leta, če pa se redno šola, ga morajo starši preživljati do 26. leta.

In ker morajo po zakonu najprej starši preživljati otroka, šele če starši otroku ne morejo zagotoviti dovolj sredstev za preživljanje, je le-ta upravičen do pomoči s strani države.

Dogovor o preživnini zase (če si starejši od 18 let ter mlajši od 26 let), lahko skleneš skupaj s starši pri notarju, seveda pod pogojem, da ste glede zneska preživnine sporazumni. V primeru, da se glede zneska preživnine ne morete sporazumeti in nastane spor, moraš pri pristojnem okrožnem sodišču vložiti tožbo za preživnino.

Da bi z otrokovim očetom uredila preživnino za otroka pa morata na pristojno Okrožno sodišče oddati vlogo o sporazumnem preživljanju mladoletnih otrok.

POMOČ OB ROJSTVU OTROKA
Pomoč ob rojstvu otroka je enkratni denarni prejemek, namenjen nakupu opreme za novorojenčka. Namesto denarja je mogoče v enaki vrednosti izbrati opremo za novorojenčka v obliki zavitka. Pravico ima vsak otrok, katerega mati ali oče ima stalno prebivališče v Republiki Sloveniji. Pravico uveljavlja mati ali oče na centru za socialno delo, ki je krajevno pristojen po materinem stalnem prebivališču. Če mati nima stalnega prebivališča v Republiki Sloveniji, pravico uveljavlja oče na centru za socialno delo, ki je pristojen po očetovem stalnem prebivališču.

Za pridobitev pomoči ob rojstvu otroka potrebuješ potrdilo ginekologa o predvidenem datumu poroda, fotokopije osebnega dokumenta, davčne številke, EMŠO in bančne kartice.

Pravico uveljavlja eden od staršev najkasneje 60 dni po rojstvu otroka. Po tem roku pravice ni več mogoče uveljaviti!

Več informacij:
• MDDSZ – pomoč ob rojstvu otroka
• CSD Lj Šiška – pomoč ob rojstvu otroka

OTROŠKI DODATEK
Ta dodatek predstavlja dopolnilni prejemek za preživljanje, vzgojo in izobraževanje otroka, kadar dohodek na družinskega člana ne presega 99% povprečne plače v Republiki Sloveniji v preteklem koledarskem letu oziroma v predpreteklem koledarskem letu, če se otroški dodatek uveljavlja v mesecu januarju, februarju ali marcu.

Osnovni pogoj za pridobitev pravice do otroškega dodatka je državljanstvo Republike Slovenije (ali izpolnjevanje pogoja vzajemnosti), kar v praksi pomeni, da je to ena najbolj univerzalnih pravic pri nas – v stilu »en otrok, en dodatek.«

Z izpolnjenim obrazcem za otroški dodatek, ki ga lahko kupiš v vsaki papirnici ali ga najdeš na spletni strani Ministrstva za delo, družine in socialne zadeve ali na portalu e- uprave (za izpolnjevanje in oddajo vloge potrebujete digitalno potrdilo), pojdi na center za socialno delo v občini stalnega bivališča otroka. Vendar ne odlašaj, če pravico uveljavljaš v roku 90 dni po otrokovem rojstvu, boš otroški dodatek prejemal od otrokovega rojstva, če boš ta rok zamudil, se ti bo pravica priznala s prvim dnem naslednjega meseca po vložitvi zahtevka.

In ne pozabi, da je potrebno vlogo vsako leto »obnoviti« – vložiti je treba novo vlogo za priznanje pravice do otroškega dodatka, in sicer v mesecu, v katerem se izteče pravica do otroškega dodatka.

Odločbo je potrebno dobro prebrati – iz nje je razvidno koliko časa traja pravica do otroškega dodatka, kdaj preneha, kolikšna je višina otroškega dodatka in ali je potrebno v času prejemanja otroškega dodatka posredovati kakšna dodatna dokazila (npr. potrdilo o šolanju).

Informativni izračun otroškega dodatka

Več informacij:
• MDDSZ – otroški dodatek
• CSD Lj Šiška – otroški dodatek

STARŠEVSKI DODATEK
Starševski dodatek je denarna pomoč staršem, kadar po rojstvu otroka le-ti niso upravičeni do starševskega nadomestila (povedano preprosto: zaposleni starši imajo porodniški dopust in prejemajo porodniško nadomestilo plače; nezaposleni, torej tudi študenti, so upravičeni do starševskega dodatka).

Dodatek znaša v letu 2008 181,46€ mesečno. Izplačuje se 12 mesecev od dneva otrokovega rojstva. Pravico lahko mati uveljavlja 30 dni pred predvidenim datumom poroda, najkasneje pa 30 dni po porodu (sicer za tisti mesec izgubi pravico nadomestila).

Izplačevanje se začne, ko na CSD pošljete otrokov rojstni list. Vse ostale priloge sovpadajo s tistimi, ki ste jih vložili za pridobitev opreme za novorojenca. Na CSD povprašaj ali je potrebno ta dokazila prinesti znova ali lahko uporabijo že pridobljena.

Več informacij:

MDDSZ – starševski dodatek
CSD Lj Šiška – starševski dodatek

DODATEK ZA NEGO OTROKA, KI POTREBUJE POSEBNO NEGO IN VARSTVO
Ta pomoč je namenjena kritju povečanih življenjskih stroškov, ki jih ima družina zaradi varstva in nege otroka, ki je hudo bolan, telesno prizadet, ali z motnjami v telesnem in duševnem razvoju. Za dodatek (in dodatne informacije) zaprosiš na centru za socialno delo v kraju stalnega prebivališča.

Več informacij:

MDDSZ – dodatek za nego otroka, ki potrebuje posebno nego in varstvo
CSD Lj Šiška – dodatek za nego otroka, ki potrebuje posebno nego in varstvo

DENARNA SOCIALNA POMOČ
Do denarne socialne pomoči so upravičene osebe, ki zase in za svoje družinske člane ne morejo zagotoviti sredstev v višini minimalnega dohodka iz razlogov, na katere ne morejo vplivati. Med takšne razloge spada tudi materinstvo v času rednega študija.

Ker so študente do določene starosti v času študija dolžni skladno z zakonom preživljati starši, si moraš najprej urediti preživnino s strani staršev, šele nato lahko zaprosiš za denarno socialno pomoč.

Višina denarne socialne pomoči za družino se določi kot razlika med seštevkom minimalnih dohodkov, ki po tem zakonu pripadajo posameznim družinskim članom, in seštevkom lastnih dohodkov, ki se ugotovijo, kot to določa zakon.

Minimalni dohodek za posameznega člana se v razmerju do osnovnega zneska določi po naslednjih merilih:
• prva odrasla oseba v družini 1
• vsak naslednji družinski član 0,7
• otrok do 18 let oz. starejši od 18 let, a se redno šola 0,3
Višina minimalnega dohodka za enostarševsko družino se poveča za 30 odstotkov osnovnega zneska minimalnega dohodka. V lastni dohodek se štejejo: dediščine, darila, dohodki, prejemki, ki so viri dohodnine ter vsi drugi dohodki in prejemki, čeprav niso obdavčljivi, in sicer v obdobju treh mesecev pred mesecem vložitve vloge, tudi preživnina.

Na Centru za socialno delo v občini stalnega bivališča ali na spletni strani Ministrstva za delo, družino in socialne zadeve dobiš obrazec za dodelitev denarne socialne pomoči, katerega je potrebno izpolniti, priložiti vsa potrebna dokazila in vročiti pristojnemu centru za socialno delo do 20. dne v mesecu.

Denarna socialna pomoč se izplačuje enkrat mesečno, prvič pa se dodeli največ za tri mesece. Po izteku te dobe je treba zanjo ponovno zaprositi, če se okoliščine niso spremenile. Ponovno se lahko dodeli za največ šest mesecev.

Več informacij: MDDSZ – Denarna socialna pomoč

IZREDNA DENARNA SOCIALNA POMOČ
Izredna denarna socialna pomoč (v nadaljevanju: IDSP) se lahko dodeli le, če so podani utemeljeni razlogi.

IDSP se lahko dodeli posamezniku oz. družini, ki se znajde v materialni ogroženosti zaradi izrednih stroškov, povezanih s preživetjem, na nastanek katerih posameznik oz. družina ne more oz. ni mogla vplivati!

T.i. “redna” denarna socialna pomoč (v nadaljevanju: DSP) je namenjena preživljanju, IDSP pa se lahko dodeli le v izrednih okoliščinah, v primeru, če je navkljub dodeljeni DSP ali dohodkom, ki presegajo minimalni dohodek – t.i. cenzus, preživetje posameznika ali družine ogroženo.

V vlogi za dodelitev IDSP morate natančno navesti:
• Namen – zakaj potrebujete pomoč
• Razlog, zakaj tega ne morete kupiti ali plačati z DSP, plačo ali pokojnino
• Dokazila (ki jih vlogi tudi predložite), s katerimi dokažete , da ste imeli oz. imate stroške, ki jih z dohodkom me morete poravnati – upoštevajo se le stroški, ki so namenjeni osnovnemu preživetju, oz. za stvari, ki so nujne za preživetje
• Predvidena višina IDSP, ki bi zadoščala za pokritje izredne materialne ogroženosti – obvezno navedite znesek.
V roku 15. dni po prejemu IDSP morate centru za socialno delo predložiti dokazila o namenski porabi sredstev!

V kolikor centru za socialno delo ne posredujete dokazil o namenski porabi sredstev oz. je iz dokazil razvidno, da ni šlo za namensko porabo sredstev, 18 mesecev ne boste upravičeni do IDSP !

VRTEC
Na podlagi 32. člena Zakona o vrtcih so: »Starši, ki prejemajo denarno socialno pomoč po predpisih o socialnem varstvu, so plačila oproščeni.«

V papirnici kupiš obrazec za znižano plačilo vrtca, ga izpolniš, priložiš vsa potrebna dokazila ter fotokopijo odločbe za denarno socialno pomoč in vse skupaj odneseš na občino, na oddelek za socialno varstvo.

Za tiste, ki ne prejemate denarne socialne pomoči, pa od 1. septembra 2008 dalje velja naslednja določba 32. člena Zakona o vrtcih: »Če je v vrtec vključen več kakor en otrok iz družine, starši za starejšega otroka plačujejo za en razred nižjo ceno, za mlajše otroke pa so plačila oproščeni. Za otroka, vključenega v program vrtca, ki je dopolnil starost treh let, starši plačajo 50% plačila, ki jim je v skladu z zakonom določeno kot plačilo staršev za vrtec.«

LETO POKOJNINSKE DOBE
Po zakonu o pokojninskem in invalidskem zavarovanju je država dolžna plačevati prispevek za obvezno pokojninsko zavarovanje od zneska minimalne plače za enega od staršev, ki skrbi za novorojenega otroka v prvem letu njegovega življenja, če:
• ta roditelj ni obvezno pokojninsko zavarovan po drugi pravni osnovi
• ima stalno prebivališče v Sloveniji
• je otrok slovenski državljan
Trenutno Republika Slovenija plačuje prispevke avtomatično vsem, ki so upravičeni do starševskega dodatka (vsem materam, ki so slovenske državljanke in imajo stalno prebivališče v Republiki Sloveniji, ki nimajo pravice do denarnega nadomestila za čas porodniškega dopusta ali drugega nadomestila plače, na podlagi pisnega dogovora z materjo pa tudi očetom po 105 dneh, če izpolnjujejo iste pogoje kot mati).

Kako do te pravice?

Prošnjo za uveljavitev te pravice se odda na območni enoti Zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje na obrazcu Zahteva za ugotovitev pokojninske dobe, ki ga dobite na Zavodu. Obrazcu je potrebno priložiti potrdilo upravne enote o otrokovih rojstnih podatkih (vključno z njegovo EMŠO ter podatki o starših), potrdilo o otrokovem državljanstvu in otrokovem stalnem prebivališču v Republiki Sloveniji v prvem letu njegove starosti. Upravna enota potrdila izda na že pripravljenih obrazcih. Na Zavod je treba prinesti tudi delovno knjižico, kamor vam vpišejo zavarovalno dobo.

BIVANJE V ŠTUDENTSKEM DOMU
Na podlagi Pravilnika o subvencioniranju bivanja študentov imajo študentje z otroki nekaj ugodnosti pri sprejemu in bivanju v študentskem domu:
• pri obravnavi prošnje za sprejem v ŠD se ne upošteva materialni položaj staršev prosilca/ke;
• pri sprejemu v ŠD se študentki materi ali študentu očetu, ki bo imel/a med študijem otroka pri sebi, k skupnemu številu točk prišteje še 100 točk;
• ne glede na rok za oddajo prošenj za sprejem v ŠD (10. avgust) lahko za sprejem v ŠD zaprosi študentska družina, če je bil otrok rojen po tem roku (prav tako tudi zaradi kakšnih drugih dejavnikov, ki vplivajo na socialni položaj družine in so se zgodili po tem roku);
• študentske družine so nastanjene v apartmajih, katerih število je omejeno. Družinam sta namenjena zaenkrat dva bloka v študentskem naselju v Rožni Dolini (blok XI in XII)
• v skladu z dodatnim študijskim letom ima študentka mati pravico do podaljšanja bivanja v ŠD zaradi materinstva (eno leto ne glede na število otrok).
Študentska družina lahko zaprosi tudi za bivanje pri zasebniku s subvencijo. Za pridobitev pravice do subvencije je postopek enak, kot postopek za pridobitev pravice do bivanja v študentskih domovih. Subvencija se dodeli za največ 10 mesecev v študijskem letu (od podpisa pogodbe do 31. julija). Zasebnika, pri katerem bo družina bivala, si mora le-ta poiskati sama. Pomoč pri iskanju stanovanj pri zasebnikih nudi Posredovalnica sob – m2, pri ŠOU, Trubarjeva 7, Ljubljana.

SUBVENCIONIRANA PREHRANA
Vsaka študentska družina je upravičena do nakupa desetih (10) dodatnih bonov za študentsko prehrano na mesec za vsakega otroka. Če ima družina 2 otroka, je torej upravičena do nakupa dvajsetih (20) dodatnih bonov itd.

Pojdi v Pisarno za študentsko prehrano na ŠOU, Kersnikova 4, Ljubljana (pritličje; prva vrata desno v avli), kjer ti bodo ob predložitvi rojstnega lista otroka, izdali potrdilo o upravičenosti do nakupa dodatnih bonov.

SLOVENSKA KARITAS
Na Slovenski Karitas skrbijo tudi za študentske družine. Nudijo pogovor in svetovanje, mesečni paket osnovnih živil in otroške hrane, oblačila za otroka in starše, paket za novorojenčka …

Njihov kontakt:
Kristanova ulica 1, Ljubljana.
Telefon: (01) 300 59 60.

KJE UVELJAVLJAŠ SVOJE PRAVICE?
1. Center za socialno delo

Na Centru za socialno delo v kraju stalnega bivališča lahko urediš: pomoč ob rojstvu otroka, otroški dodatek, starševski dodatek, dodatek za otroka, ki potrebuje nego in varstvo in denarno socialno pomoč.

Kot zgled dobro urejene spletne strani in gotovo tudi dobrega in uspešnega delovanja takega centra je tukaj povezava na Center za socialno delo Šiška.

2. Zavod republike Slovenije za zaposlovanje

Na Zavod se študent obrne v primeru, ko odda vlogo za republiško ali Zoisovo štipendijo.

Od 1. septembra 2008 dalje se bodo vloge za državne (prej republiške štipendije) oddajale na pristojnih centrih za socialno delo, vloge za zoisove štipendije pa na Javnem skladu RS za razvoj kadrov in štipendije.

Več informacij na spletni strani Zavoda RS za zaposlovanje .

KLUB ŠTUDENTSKIH DRUŽIN SLOVENIJE (KŠDS)
Z namenom pomagati študentom, ki so zašli v še neznane vode starševstva in da bi čim lepše preživeli študijska leta ter svojim malčkom zagotovili kar najlepše otroštvo, v Klubu informirajo, svetujejo, pomagajo in organizirajo različne prireditve, morje, izlete, taborjenja, likovne delavnice in še in še … Ukvarjajo se tudi z aktualno zakonodajo ter trendi socialne politike. Trudijo se tudi opozarjati državo in njene institucije na njihove dolžnosti.

Več na spletni strani Kluba študentskih družin.

Kontakt:

Klub študentskih družin Slovenije; KŠDS
Kersnikova 4, 1000 Ljubljana
telefon: 040/427-766 (Nataša)
e-pošta: [email protected]

Pripravili: Maja Koren in Nataša Resnik

Zadnje spremembe in popravki: Petra Strašek 08/06/2008

sem ti goraj pripela osnovne stvari. sem tudi jaz mamica studentka- oz bodoča mamica- rok mam feb. če ti kaj ne bo jasno pa prasi. drugače pa imas center za soc delo in Študentske družine ki ti odgovorijo na vse stvari in na finte ki moras biti pozorna.

lepo nosečnost.

Š

P.S: če kaj ne bos vedla pa pisi in prasi.

Najprej se moram resnično zahvaliti ju3 in pa predvsem divinus za tako dobre in izčrpne odgovore. Sem vama obema res zelo zelo hvaležna. Divinus prav verjeti ne morem, da si si vzela čas in napisala vse tole. Res vama hvala. Jaz bom to sedaj v miru vse prebrala še enkrat pa razmislila kako pa kaj in potem sigurno še kaj vprašala, tako da naprošam še za kakšen napotek v prihodnjih dneh.

Sem pa res zelo vesela za vso pomoč.

P.S: Divinus tudi tebi čim lepšo nosečnost, nato pa čimveč lepih in srečnih trenutkov s tvojim malčkom.

divinus, hvala za priponko! sem iskala po netu, pa nikjer našla vse na enem mestu.

jaz sem tudi bodoča mami, redna študentka, trenutno še stara 25 let, naslednje leto malo več. 😉 pričakujemo pa januarja.

meni so na faksu rekli, da če mi letos ne uspe narediti letnika, se lahko naslednje leto ponovno vpišem redno in mi napišejo, kot da mi eno leto miruje status. potem pa imam možnost podaljšanja absolventa za eno leto ali pa še en ponoven vpis, nekaj takega.

najbolje, da vprašaš v referatu.

ja komot lahko zaprosis za mirovanje statusa- to pomeni da te vpisejo se enkrat v isti letnik, in imaš status študenta. ubistvu isto kot da bi bila normalno redno vpisana v katerikoli letnik. se ti splača izkoristit. kljub temu če naredis..:)

lp

Pred kratkim smo s strani prof.dr. Janeza Kranjca – predsednika Statutarne komisije Univerze v Ljubljani glede vprašanj o mirovanju statusa študenta v času materinstva prejeli naslednje odgovore:

MIROVANJE STATUSA, DODATNA POJASNILA

1. Mirovanje statusa v času materinstva oziroma očetovstva

Zakon o starševskem varstvu in družinskih prejemkih (v nadaljevanju: zakon) določa naslednje vrste starševskega dopusta:
-Porodniški dopust
-Očetovski dopust
-Dopust za nego in varstvo otroka
-Posvojiteljski dopust
V 16. členu zakon določa, da mora delavec obvestiti delodajalca o nameri izrabe starševskega dopusta 30 dni pred predvidenim nastopom dopusta, če ta zakon ne določa drugače.
Porodniški dopust traja 105 dni in je do njega praviloma upravičena mati otroka (pod določenimi pogoji tudi oče; npr. po rojstvu otroka ob morebitni smrti otrokove matere).
Mati mora nastopiti porodniški dopust 28 dni pred predvidenim datumom poroda, ki ga določi ginekolog. Če mati ne nastopi porodniškega dopusta v tem roku, neizrabljenega dela porodniškega dopusta ne more izrabiti po otrokovem rojstvu, razen v primeru, če je porod nastopil pred predvidenim datumom.
Oče otroka ima pravico do očetovskega dopusta ob rojstvu otroka oziroma otrok, in sicer v trajanju 90 dni. Pravica je neprenosljiva.
Oče mora izrabiti očetovski dopust do dopolnjenega šestega meseca otrokove starosti v trajanju najmanj 15 dni v obliki polne odsotnosti z dela. Oče lahko izrabi očetovski dopust v trajanju 75 dni v obliki polne odsotnosti z dela najdalj do 3. leta starosti otroka.
Eden od staršev ima pravico do dopusta za nego in varstvo otroka v trajanju 260 dni neposredno po preteku porodniškega dopusta.

Iz zapisanega izhaja, da je do mirovanja statusa upravičena tista študentka, ki v skladu z zakonom izpolnjuje pogoje do koriščenja starševskega dopusta in tak dopust tudi dejansko koristi. Mirovanje traja od dneva nastopa starševskega dopusta do njegovega prenehanja v skladu z zakonom. Da lahko študentka uveljavlja tak status, mora biti članica, na kateri študira, o tem predhodno obveščena (v smislu 16. člena zakona). Enako velja za študente, ki so upravičeni do starševskega dopusta.

2. Mirovanje statusa v času bolniške odsotnosti, daljše od enega leta

240. člen veljavnega Statuta določa, da študentu miruje status v primeru bolniške odsotnosti, daljše od enega leta. Ali gre za mirovanje statusa v smislu 240. člena Statuta, se lahko ugotavlja šele po tem, ko preteče eno leto bolniške odsotnosti študenta. Statut namreč za bolniško odsotnost, krajšo od enega leta, ne predvideva mirovanja statusa (se pa lahko taka odsotnost npr. upošteva pri napredovanju v višji letnik, če nima opravljenih vseh obveznosti, določenih s študijskim programom za vpis v višji letnik). Ugotovitev, da je študent zaradi bolezni odsoten več kot eno leto, pomeni, da mu status študenta miruje za nazaj (ex tunc), se pravi od prvega dne bolniške odsotnosti. Tako tolmačenje je v skladu z načelom pravičnosti (študent namreč v celotnem času bolniške odsotnosti ni mogel izpolnjevati svojih dolžnosti), obenem pa študente (ki jim miruje status) v ničemer ne postavlja v boljši položaj proti drugim.

3. Status študenta v času mirovanja statusa in »roki, ki bi bili študentu lahko v škodo«…

Študent ima v času mirovanja statusa status študenta, kar pomeni, da lahko koristi pravice, ki izhajajo iz tega statusa.
Dikcija, da v času mirovanja statusa študenta ne tečejo roki, ki bi mu bili v škodo, pomeni, da za študenta ni nobenih posledic, če npr. ne gre na izpit, v tem času tudi ne teče dvoletni rok v smislu prekinitve študija, …

4. Mirovanje statusa študentke in uresničevanje pravice do podaljšanja študentskega statusa za eno leto za vsakega živo rojenega otroka

Bistvena razlika med mirovanjem statusa študenta in pravico do podaljšanja študentskega staža je v tem, da do mirovanja lahko pride kadarkoli v času študija (v primerih, navedenih v 204. členu Statuta), medtem, ko pravico do podaljšanja študentskega staža lahko študenti izkoristijo šele na koncu študija.
Gre za dva različna instituta, ki se med seboj ne izključujeta, kar pomeni, da lahko študentka, ki v času študija nastopi starševski dopust v skladu z zakonom in ji v tem času miruje status, na koncu študija uveljavlja tudi pravico do podaljšanja študentskega statusa za eno leto za vsakega živo rojenega otroka.

živjo!
Sem poročena, izredna študentka 3.letnika (VŠ), brez zaposlitve (razen preko študentkega servisa), mož je zaposlen in ob poplačilu kredita ostane za normalno shajanje skozi mesec. Maja bova dobila prvega otroka.
Zanima me, kaj se mi najbolj splača (finančno, seveda). Za pet mesecev me nihče ne bo vzel v službo ter me zaposlil.
Kako je, če bi se prijavila kot gospodinja? Ali da bi me v privat firmi zaposlili za 4 ure, 4 ure pa kot gospodinja?

Zanima me, če je bila katera na istem oziroma podobnem mestu in kako je to rešila.

Hvala za pomoč!

Divinus, če te lahko lepo prosim še za en odgovor.

Zanima me, ali moram vsepovsod navajati dohodke partnerja in sebe, četudi bi bila prijavljena doma kjer sem zdaj, torej pri svoji mami, ki ima le pokojnino. Glede na to, da bi živele v skupnem gospodinjstvu, a ne bi potem navajala njene dohodke?

Hval vsem in lp

kot jaz vem, kakor sem si prebrala tvorijo druzino ti, tvoj partner in tvoj otrok. če pa partnerja nimas, si mati samohranilka- se pravi, da si moras zrihtati 2 stvari: !. če se redno solas in si mlajša od 26 let najprej prezivnino zate s strani tvoje mame in 2. prezivnino za otroka s strani tvojega partnerja. za stipendojo- sedaj ne vem točno katere vse dohodke moras napisat a stejejo se samo tvoji in partnerevi. ker tvoja mama, ko ti rodis izgubi otroski dodatek zate in ga dobis ti za svojega otroka- in si ti druga druzina od tvoje mame- kmečko razloženo- upam da se razume.

vedi, da ti prpada če si sama in imas samo mamo, ki ti ne bi mogla dati viskoke “prezivnine” (s tem ne vem koliko jo mora dat ali jo določis samam ali ne…moram iti prasat na csd) se socialni dodatek.

zdej na csd-ju je ful odvisno na koga naletis in kdo tam dela. ful se sama pripravi prej ko gres tja in moras sama vedet kej vse ti pripada ker sami ti lih ne dajo.

kdaj pa imas rok?

lp

Divinus, si res zlata, hvala za vsa pojasnila. Dolgujem tudi opravičilo, da se javljam v večjih razmakih. To pa zato ker sem redno na faksu, poleg tega so se že začeli kolokvijii in razni testi in se res trudim vse spraviti čim prej v red, upam da razumete.

Je pa dejstvo,da mi še par stvari ni jasnih. Ob tem naj povem, da sem tudi že klicala na CSD a žal naletela na uslužbenko s slabim dnem, ki se ji ni dalo kaj ekstra razlagat, njeni odgovori so bili zelo kratki, bom morala še poskušat. Zato pa bi zdaj še prej vas par stvari vprašala.
Torej, če sem pravilno razumela iz zakona je tistih 26 let, da imaš še status študenta, samo pogoj za vpis v 1.letnik, torej da ko se vpisuješ v 1.letnik, moraš biti star maximalno 26 let. Prosim,da me popravite če se motim. Tako sem vsaj jaz razumela, da ta pogoj velja le ob vpisu v 1.letnik, ne pa kasneje. In pa v primerih uveljavljanja preživnine.

Nato me pa zanima še nekaj v zvezi s spodnjim citatom glede mirovanja statusa ali pravice do podaljšanja študentske staža. Kaj se bolj splača, kaj ve raje koristite?

Za vso pomoč se vam iskreno zahvaljujem, ste mi res ogromno pomagale.

P.S: Divinus tebi še posebej hvala za trud, rok pa imam maja 🙂
P.S.S: Pa še samo eno malo bolj čudno vprašanje. Namreč ker sem v bolonjskem sistemu študija, imam tako predavanja kot tudi vaje OBVEZNE. Zaradi tega si med letom ne morem privoščit nobenega študentskega dela. In ker jaz nič ne delam in tako ne prejemam nobenih dohodkov, me kolegice pogosto prosijo za uslugo, da bi njim vzela kakšno napotnico. Zdaj pa me zanima, glede na to da moram CSD priložiti dohodke preteklega leta, ali mi bodo potem tudi ti dohodki iz študentskega dela v kakršnokoli škodo. V smislu, da bi zato dobila manj, ker sem preteklo leto “delala” preko študentskega servisa. To me res še zanima, saj nikakor ne bi rada naredila škode sebi, saj jaz od teh napotnic ne bi imela niti najmanjše koristi.

Živijo mlada mami. najprej- prosim ne me vikat! k smo si pomoje isto stare:)), drugic- ne se opravičevat hehe, vem kko je kadar mas en kup dela na faksu.

zdej pa tako- za mirovanje statusa- te pravice ti veljajo dokler ne dopolniš 26 let- ni vazno kateri letnik studija si. lahko si vpisaana v 3 letnik npr, ne velja samo za 1 letnik. velja pa za tisti letnik v katerega si vpisana za obdobje 1 leta.

glede napotnic- ja nazalost bo to obremenilno zate- zato ne jemlji več napotnic za druge! ker uradno so tvoji dohodki in se ti bo to stelo za otroski, stipendjo, .. ker rodis maja se ti bodo steli vsi dohodki, ki si jih prejela v letu 2008- od 1.1 – 31.12.08.

na cds-ju je pa tako da..je kdaj bog pomagaj. tam so da pomagajo, a kdaj najmanj koristi od vsega. se pa obračaj na csd tam kjer imas stalno prebivališče- ker tam bos morala vse urejat in je bolje da si dobis tam koga ki ti bo pomagal. pa ko gres si vse na list napsi, pa vse pravice, .. da bodo vidli da ves kaj delas. ker če ne ti nič ne dajo.

no, če imas se kako vprasanje pa kar pisi.

imej se lepo.

Š

Preživnina tebi s strani tvoje mame ti ne pripada več, ko boš ti postala mama. Tebi kot študentki pripada starševski dodatek, ki znaša 180eu in otroški dodatek, ki se meri odvisno od prihodkov družine, se pravi odvisno koliko dohodka ima tvoj partner. Ali sta poročena ali ne ali bivata na skupnem naslovu ali ne, nima veze. Če pa boš otroka vzgajala kot mati samohranilka, boš imela sicer višji dodatek, ampak to pomeni, da moraš imeti od sodišča pravnomočno odločbo o preživnini. Kar pomeni v bistvu, da moraš partnerja tožiti na preživnino in si uradno mati samohranilka. To je pa vse kar boš dobila.

Pozdravljni!

Sem študentka 2.letnika rednega študija. Naslednje leto se nameravam vpisati na izredni študij ker bi mi malo olajšalo stvari, ker stvari na izrednem študiju potekajo drugače tudi izpite je lažje opravit. Zanima me ali je možno kaj s strani države pridobiti financiranje izrednega študija?

Hvala za odgovore!!

Pozdravljeni,

mene pa zanima ali steje pod opravicljive razloge za napredovanje v visji letnik nosecnost, velja kot meterinstvo?
Hvala za odgovor.

Lp

Povprašaj na fakulteti. Po mojem laičnem mnenju bi verjetno tudi to štelo kot opravičljiv razlog, če imaš kakšne nosečniške težave (slabost, rizična nosečnost, obvezen počitek in ležanje…), naj ti tvoj ginekolog ali osebni zdravnik napiše kakšno mnenje glede zdravstvenega stanja v nosečnosti – odvisno, od katerega moraš imeti potrdilo.

Pozdravljeni,

s kolegicami smo v okviru projekta na fakulteti pripravile spletno stran z informacijami, ki so povezane z nosečnostjo, materinskim, očetovskim, starševskim dopustom, pravicami nosečnic ipd. Upamo, da boste na spletni strani našli potrebne informacije!

https://informirananosecnica.wordpress.com/

Pozdravljeni.

Tudi jaz imam nekaj vprasanj. Konec oktobra bom postala mamica in se nameravam redno vpisati naprej v zadnji, 4. letnik. Eno leto sem ze pokoristila, saj sem prvi letnik ponavljala. Kljub temu pa mi bo po rojstvu otroka pripadalo se eno leto.

Sedaj pa me zanima, kako je s stipendijo? Ali mi pripada? Morala bi mi, saj je partner sele od decembra 2016 zaposlen, prej je le nekaj malega delal prek studentskega statusa, jaz pa tudi (ostalih prihodkov nimam). Seveda pa naj omenim, da na faksu, ki ga obiskujem, potekajo obvezne vaje, zato od oktobra naprej oz 4. letnik, vseh predmetov ne bom mogla opraviti, saj bom vecinoma doma z otrokom. Lahko pa bi opravila stvari, kjer obvezna prisotnost ni pogoj (to so predavanja). 4. letnik bi potemtakem delala 2 leti, v tem casu nameravam tudi diplomirat, saj mi pravica do absolventa ne pripada (saj sem ponavljala). Torej naj ponovim vprasanje. Zanima me ali je takoj potrebno vracilo, ce letnika ne opravis isto leto, kljub temu, da ti pripada dodatno leto zaradi rojstva otroka? in ali ti celo pripada stipendija za obdobji obeh let? Sem prebrala vse zgornje zadeve, pa sem se vedno v dvomih, zato raje vprasam… vsekakor pa nameravam se ta teden poklicati na CSD.

Imam se eno vprasanje. Sama imam pravnomocno izvrsbo s strani sodisca in doloceno visino prezivnine (saj sta starsa locena, zivim z mamo, a se selim k partnerju, oce mi pa neredno izplacuje prezivnino). Meni verjetno po rojstvu otroka prezivnina iz strani oceta ne pripada vec?