Forum.Over.Net

Starševski čvek

Tokrat prevarana tudi jaz....

Default avatar

Marioneta

Ja, res je! Slutila sem že dlje časa, da nekaj ni v redu med nama. Vem, imela sem krizo zaradi osebnih stvari, ki jih žal nisem mogla deliti z njim. Pa ne da bi bile takšne, ki bi bremenile njega, pač pa on sploh ni čustveno obremenjen in mu poslušanje mojih težav ne pomeni alarma, pač pa tipičen ženski jamr. In sem se zaprla vase in razmišljala in se utapljala v solzah. On pa je v tem času našel drugo, prijazno, zabavno, razumevajočo, uspešno.... Se dopisoval z njo, tudi sredi noči pošiljal maile v smislu:"...poglej, kdaj en buksl misli nate..., se slišiva, ti si moja najprijetnejša skrivnost..." Ona njemu povabila v jakuzzi, na kavice, svoje slike, ki jih je skrbno skril na svojem računalniku.... Da ne govorim o skrivnih telefonskih pogovorih pozno zvečer in skrivanju telefona in notebooka in to službenega. O vedno pogostejših službenih potovanjih, prihajanju iz službe pozno popoldne ali zvečer. Ah, saj sploh ne morem pisat, ker se že tri dni samo tresem in jokam. Težko mi je, seveda še bolj kot prej, pa že prej je bilo hudo, sedaj pa... In imava dva otroka, življenje razmeroma pošlihtano, v bistvu vse kar rabimo za srečno življenje. Celo svojo poklicno kariero sem dala na stranski tir zato, da je lahko on napredoval in uspel, sama pa sem ostala doma ob otrocih in vodenju firme, ki jo sovražim. Sprejela sem jo zaradi boljšega videza in zaradi njega. Dejansko se trudim, delam po najboljših močeh, vendar se je tudi meni logično zalomilo! Človek ne zmore večno samo ugajat drugim in ko sem to dojela, sem se zlomila in se žrem. Medtem pa je on očitno našel drugo tolažbo. Vem, sama sem iskala in sem našla. Lahko bi tudi gledala stran, pa nisem tak človek. Ko nekaj začutim, potem brskam do konca, za ceno mojega mentalnega zdravja.
Sedaj si uničujem še fizičnega, spet sem pričela kadit, ne jem, imam težave s prebavo, kile, ki so bile moja večna preokupacija, čeprav minimalno povečane, so se izgubile kot kafra. Doživljam napade tesnobe, dopovedujem si, da sem nič, da očitno nikomur nič ne pomenim, da sem se zgodila in da bom poniknila brez prave ljubezni in pravega pomena....
On pa v tem trenutku hiti z razlagami in pojasnjevanji, kako da ni nič res, da je vse skupaj samo igra. Da me ljubi in da me vedno je! Da želi nadaljevati tam kjer sva obstala in da mu je žal, kar mi je storil. Ampak jaz ne verjamem...
Imam trenutke, ko bi poklicala to žensko ji povedala kar ji gre, njemu spraskala obraz, kričala do izgube glasu ali pa sebi skrajšala muke, ki so prehude.
Kaj naj naredim, kako naj mu še verjamem, kako naj si pomagam, kdaj se bodo te moreče sanje končale?????????
Default avatar

kolegica

ne zavidam ti tvojega položaja. Prepričana pa sem, da si dovolj močna in da boš zdržala kot je to že veliko žensk pred tabo. Vedi da te potrebujeta tvoja otroka, zato se potrudi zanju! Premisli kaj se boš odločila in za tem vztrajaj! Ne bo ravno lahko ampak ko boš dovolj jezna in se nehala smiliti sama sebi boš to zmogla!
Default avatar

Bani

Uf, vidim, da nobena ni nič napisala. Pa menim, da ne zato, ker jih nič ne biriga to (sej v bistvu jih ne), ampak imam občutek, da vsaka poštudira: "U, sam da se meni ne bi to zgodilo." ali pa "Upam, da se meni to ne dogaja." A je res!

Kako pomagati, ne vem. Mogoče je prav, da si svoj problem izlila sem gor, če ne drugo si spihnala nekaj jeze. Kdo je kriv, je sedaj ponovno vprašanje o katerem se bi lahko veliko napisalo. Še posebej se bi tu videla dva brega (moški-ženske, prevarane-tiste, ki varajo). Vsaj tako mislim.

Jaz ne bi o tem razmišljala, ampak v tem trenutku misli nase in na tvoja dva otroka. Poizkusi si vzspostaviti svojo karijero nazaj, se osamosvojiti, hkrati pa se odreči človeku, ki ni bil vreden tebe. Če bi bil, bi ti stal ob strani, ko ti je "osebno" bilo najhuje.

LP, Bani
Default avatar

twins

pozdravljena,

mislim, da bi bilo najbolje- ne govorim ti iz lastnih izkušenj, ker zaenkrat še nisem bila prevarana, toliko svojega partnerja poznam, da pri sebi razčistiš, kaj ti je najbolj pomembno. Če je to družina - v celoti, potem moraš z možem razčistiti, mu povedati, kaj vse te moti, ga pripraviti do tega, da ti pojasni, zakaj je to storil-če seveda je šlo za fizično prevaro in ne samo igračkanje in skok čez plot v mislih, mu povedati, da tako ne želiš nadaljevati, s tem mislim tudi na delo v podjetju, ki ga ne maraš. Potem so tu še otroci, ki mislim da zaenkrat vajinega nesoglasja še ne čutijo, ko pa ga enkrat bodo, se bodo vprašanja samo vrstila. Bodi pripravljena tudi na to. Če pa si odločena korenito spremeniti svoje življenje, potem je pred tabo velik korak in upam, da ga boš zmogla, saj tako, kot pišeš, ne boš mogla nadaljevati.

Želim ti najti uspešno rešitev, kot prvo pa, spravi se k sebi in se ne pomiluj. Veš, tu ženske v glavnem delamo največje napake in tako pokažemo svoji okolici, kje smo najbolj ranljive.
Default avatar

Zadovoljna nakupovalka

Nobenega odgovora ni zato, ker ne vemo, kaj bi ji napisale. Jaz sem bila prevarana in vem, kakšen občutek je to. Ampak lahko je reči adijo, če nimaš otrok in skupnega življenja v pravem pomenu besede. Ampak takole ... Res ne vem. Samo ti si tista, ki veš, ali se ti zdi vredno nadaljevat ali pa poslati vse v tri krasne.

Vem, da si v črni luknji in se ti zdi, da nimaš prihodnosti, ampak to še zdaleč ni res. Karkoli boš naredila, vse hudo mine. Verjemi.
Če znaš prepoznati napake pri sebi in veš, da možu nisi bila v nobeno oporo in tudi nisi dovolila, da bi bil on tebi, to seveda ni nobeno opravičilo za prevaro. Ampak ljudje smo taka bitja, da rabimo bližino, toplino in razumevanje. In poiskal jo je drugje, ker je pri tebi ni dobil. Kaj pa zdaj? To veš samo ti.
Default avatar

*registrirana

Kot prvo, kaj ti je ljubica kriva? Kaj bi ji povedala? Da ti je razbila druzino? Hm, druzino sta si razbila samo vidva z mozem, ni vama je razbila ljubica.

Drugace pa, trenutno si prizadeta in v razsulu. Zjokaj se, izlij se, potem pa se postavi na noge. Pa ne jokaj predolgo. Jasno je, da potrebujes en cas, da sploh pride k sebi, da prva bolecina mine, ampak ne si zdaj za to vzet celo vecnost. Tri dni ze joces, se mi zdi, da bo pocasi kar dovolj.

Se mi se nekako dozdeva, da te bolj kot prevara boli to, da je ranjen tvoj ego - dala sem mu vse, se mu podredila, on pa me je izdal. Kaj je izdaja pravzaprav? Vsi mi imamo neka pricakovanja, katera pa so samo plod nasih obcutkov, ne pa tudi obcutkov drugih.
Imas kaksno prijateljico, sestro, mamo? Bilo bi dobro, ko bi se lahko s kom pogovarjala o tem, o svojih obcutkih, strahovih. Rabis nekoga, da te bo poslusal. Ko nekomu govoris o svojih custvih in strahovih, se ti misli lazje zbistrijo.

In nujno je, da cim prej postanes samostojna. Z mozem ali brez. Bodi sama svoja, neodvisna.
Pa takoj, ko prides malo k sebi, zamenjaj frizuro, nekaj garderobe in pojdi na manikuro, masazo. Zrihtaj se. Morda res plehko, ampak pomaga pri zagonu za naprej.
Ni pomembno biti popoln, pomembno je biti popolnoma to kar si.
Default avatar

Uporabnica36

Joj, registrirana, a spet začenjaš?
Default avatar

Urša81

Ne zavidam ti tvojega položaja,sem sama dala marsikaj skozi!Sem se pobrala,odpustila in sva poizkusila znova!
Tako ti bom rekla-najprej se pomiri(mogoče odpotuj za dva tri dni) si razjasni misli potem pa počasi začni premišljevat kaj ti je najbolj pomembno v življenju!
Otroci,zakon,služba,status.... zjasni si misli,premisli koliko ti in sploh pomeni,ampak bodi odkrita do sebe!Ne ostajaj z njim zaradi otrok,videza,statusa-VSEKA ŽENSKA LAHKO PREŽIVI BREZ MOŠKEGA!!!!Premisli če boš lahko prevaro odpustila,predvsem pa če je on zaključil z njo!Pomisli če boš lahko z to mislijo živela!In zavedaj se da je vedno šansa da bo to ponovil!
Veliko problemov se ti je nabralo nad glavo ampak mislim da se moraš najprej soočit z tem ki te najbolj teži,ko boštega odpravila se bo vse začelo odvijati!Ne prepusti se pa jamranju in misli da si ti kriva za vse,da..... za to da te je prevaral,je kriv on in njegova kratka pamet!
Default avatar

mirella

Predlagam, da prenehaš raziskovati, kaj je on počel med tvojo "krizo", kako in s kom te je varal, kaj je govoril in pisal...to daj zaenkrat na stran.

Povej mu, da mu ni treba lagati, da mu ni treba prikrivati, ker to, kar je on imel -TE NE ZANIMA.

Zanima pa te, kaj in kako je ON čutil, ko si ti doživljala osebno krizo, ko si jokala, ko si se umikala...je on opazil tvojo stisko? Te je kdaj vprašal, kako se počutiš, kakšne probleme imaš, za kaj gre?
Kako se je počutil, ko se za zabaval, ti pa si doma ostajala s firmo, otroci, sama s seboj? Kako se počuti sedaj, ko ti hujšaš, jočeš, kadiš, se sekiraš?
Ne potrebuješ izgovorov:nisem hotel, ni bilo nič, sem se samo igral....tega res ne potrebuješ!
Potrebuješ odgovornega moškega, ki bo stal za svojimi dejanji.

Ti sedaj potrebuješ vajin-plan dela.
Ne ukvarjaj se sedaj z njim, njegovo ljubico-to bo moral on rešiti sam in verjetno tudi tam ni vse rožnato-ampak to je njuna zadeva.

Ti zahtevaj, da se dogovorita, kako naprej. Kako bo nadaljeval v zvezi s svojo službo, vašim podjetjem, skrbjo za otroke, gospodinjstvo.
Tako, kot je bilo, očitno ni bilo dobro in vaju je pripeljalo sem, kjer sta.
Ti moraš poskrbeti zase: ne veseli te podjetje-predaj! Preveč se posveča svoji karieri in premalo tebi in otrokoma: to bo moral spremeniti-če si seveda želi.

Oprostiti in pozabiti ti tako ali tako ne boš mogla.To bo ostalo.
Lahko se pa pobotata, se razumeta :predvsem ON tebe (ker ti si ga že začela zagovarjati, da je našel drugo, ker si bila ti v krizi...pa to ni res-obstajajo različne meje, do kje kdo gre-in do jacuzzija in potovanj on ne bi smel iti, če bi imel kaj spoštovanja do tebe)

On mora občutiti, kaj si doživljala, kako si čutila, kako te je še bolj pehal v krizo, ker je bil brezbrižen, ker je imel svoje okupacije, zate ga pa ni skrbelo....

Moraš mu povedati, kaj te je bremenilo takrat, zakaj si bila takšna kot si bila, kako sovražiš podjetje, kako te to, kar počneš ne veseli in ne zadovoljuje.

Zdaj si na vrsti ti in on ti bo ali stal ob strani in pomagal, se opravičil in končal s takim obnašanjem...ali pa bosta sprejela drugačen sklepe: mogoče si pa on želi ločitve, mogoče ni več pripravljen biti s teboj in je samo čakal, da ga zasačiš...
Ampak o vsem se je potrebno pogovoriti...
Default avatar

bučka 2

jaz nisem nič napisala, ker se me to še ni zgodilo, niti nimam neke bojazni, seveda pa dopuščam možnost. Ampak značaj svojega moža res dobro poznam, ker je zelo odprt človek in vem, kakšno ima mnenje o tem. Vem, če bi se mu zgodilo mi ne bi mogel skrivati niti trenutka, ker ni lažnivec niti nakladač. Tudi jaz se strinjam z registrirano, da ljubica pri tem nima nič. Najbolj so mi smešne ženske, ki želijo najslabše ljubicam, njihovi partnerji pa, kot, da so bili na silo zvlečeni v razmerje. Uredi z njim, on je največji krivec. Mislim pa, da vse to, kar ti sedaj tvezi, da je bila le igra...ne drži. Takih sporočil, kot jih je pisal on, ne pišeš sredi noči in za hec. V glavnem situacija je resna, pogovorita se. Jaz bi mogoče nadaljevala samo, če bi priznal, drugače nima pomena.
Default avatar

*registrirana

Uporabnica36 je napisal/a:
Kaj zacenjam?
Ni pomembno biti popoln, pomembno je biti popolnoma to kar si.
Default avatar

hjuk

žal mi je ampak ko boste ženske razumele, da delite z možem vse, tudi slabo in ne le dobro, boste imele skoraj popolne zakone..ne moreš ti moža odrivat in me sploh ne zanima zakaj si ga, in nato razumet, da bo on to razumel...lepo bi mu povedala kaj se dogaja s teboj, pomagal bi ti, ja madona no, saj se ljubita al ne, ste skupaj vsi kar le zato ker je to neki kr tko..mar se ne poročate iz ljubezni??

Torej kar si skuhala boš še pjedla, jebat ga, odrivala si ga in je šel drugam, čeprav je to napaka, ampak moški taki so in največkrat smo krive me ženske same, ker jih odrivamo od sebe brez veze, deliti vse in če te pa takrat prevara, potem pa veš, da te ne ljubi in vsak svojo pot!

ne more tvoj moški vedet kaj se dogaja v toji glavi, če mu ne poveš-..jaojao
Default avatar

ena mala

Poglej, prvi korak si naredila...si napisala svoje občutke, se poslušala, sedaj napisano še nekajkrat preberi! Pa se zjoči nad vsem hudim, kar se je zgrnilo nadte v tem trenutku.
Potem pa dvigni glavo, se fokusiraj na otroka in na to, kako naprej. Ni konec sveta, čeprav se ti v tem trenutku zdi ravno to!
Začni biti malo egoista in začni načrtovati prihodnost po samo tvojih merilih.
Glede na napisano, se mi tvoj mož ne zdi dovolj vreden, da bi se morala obremenjevati z njim, pa ne toliko zato, ker te je prevaral (navsezadnje, vsakemu se lahko to zgodi in vsi smo krvavi pod kožo), temveč kdaj in na kak način....medtem, ko si se sama borila z osebno krizo, nisi v njemu našla opore, da bi te poslušal in ti jo pomagal rešiti, se je raje zapletel z nekom drugim, nezakompliciranim....to se meni zdi veliko bolj podlo kot varanje samo! In predvsem kaže na nezrelo osebo, ki bo pobegnil in se umaknil na lepše vsakič, ko bo doma zaštekalo.
A nismo rekli "v dobrem in slabem?" In to jaz spoštujem in upoštevam dobesedno in če bi mi moj mož obrnil hrbet v mojih najtežjih trenutkih in me navsezadnje še prevaral, res ne vem, če bi kaj dosti razmišljala, pa čeprav sem sicer precej tolerantna. Ne grem na nož in vedno trdim, da se da o marsičem pogovoriti in zadeve rešiti...v takem primeru pa...
Vsekakor držim pesti zate, da boš močna in da boš prebrodila to krizo in da boš iz nje prišla močnejša! Verjamem, da boš!
Default avatar

Žogica Nogica

Jaz se pa kar strinjam z *registrirano. No, edino kakšen dan več "joka" bi si pa tudi jaz dovolila. :) Potem pa na delo, razpucati zadeve in postaviti na novo.

Srečno.
-----------------------------------------------------------------------------------------------
Naučil sem se, da nihče ni popoln dokler se ne zaljubiš vanj. (Andy Rooney)
-------------------------------------------------------
Slovenec ti odpusti vse, samo uspeha ne! :)
Default avatar

ena podobna

...zgodilo se mi je podobno. Meni v veliko hujši obliki - vsakemu se zdi svoja najhujša. Ni recepta kaj zdaj, težko je karkoli svetovati, najbolj pa je pomembno, da najdeš sebe...kar se ti zdi trenutno nemogoče. Zavedati se moraš, da če se odločite ostati skupaj, NIKOLI več ne bo isto, kot je bilo. Če ne drugega, je nekaj v zraku, ko pripelje pogovor na to temo, ali se dogaja v okolici... Takrat sem se odločila za družino in ostali smo skupaj. Lahko bi rekla, da smo srečni, tudi midva. Bil je hud spodrsljaj, tudi zanj in mislim, da se je tudi on veliko naučil. Vem pa tudi, da se lahko nekaj zgodi samo enkrat, nato pa se ne zgodi več, se dogaja. Bilo je hudo, res hudo in vem, da čez kaj takega ne bom šla več. Ne glede na to kako se je zaključilo, sem tudi jaz iz te izkušnje potegnila nekaj - postala sem odločnejša, bolj me mož upošteva in ve koliko je ura. Mislim, da se ne bo več ponovilo. Je še pot nazaj, toda zelo je trnova in ostanejo brazgotine.
Default avatar

*registrirana

Žogica Nogica je napisal/a:
No, tri dni, pa se kaksen dan, samo ne pretiravat, ker potem samo se globje padas.
Pa sigurno se kdaj vmes, na poti prebolevanja, vrine kaksen smotan dan, ko te vse tisci in zalosti, pa se zjokas. To je cisto normalno.
Ni pomembno biti popoln, pomembno je biti popolnoma to kar si.
Default avatar

njofra

Se strinjam s podobno,tudi sama šla skoz to,ker je bla delno tudi moja krivica sem oprostila,sedaj je mnogo bolje,se trudim tudi sama za odnos, če pa se ponovi, se ne bom več sekirala- spakala otroka in šla na svoje.sem tudi dost močnejša,zanimivo kako te ena taka stvar utrdi.
Default avatar

ananina

Meni se je zgodilo podobno, našla sem sms, vroče slikce na telefonu, laži, same laži. Temu sem naredila konec, pa čeprav je šlo bolj na trdo. Sedaj sva s isnom že skoraj teden dni sama, se pobiram počas, on se je odselil k mami začasno, potem pa ne vem, al bo zaživel z ljubico (sodelavko) ali kako. To je njegova stvar. Sama vem, da če bi ostala skupaj, bi bilo vsakodnevno najedanje in izzivanje še naprej, in mislim, da sva se prav odločila, ker sva šla narazen. Ne bom rekla , da ne boli, ampak več je vredno, da živim v miru, kot v večnem prepiru in strahu kaj bo še ušpičil. Otrok ima 14 let, vse sva mu razložila, in še vedno ima oba starša, ki ga imata rada, le da ne živimo več skupaj. Verjemi , da ni lahko ampak važno je nekaj: da se odločiš in da si dovolj močna. Meni kar nekako uspeva, predvsem s pomočjo družine in prijateljev. Držim pesti zate, in ti želim vse dobro.
Default avatar

Marioneta samo zate

marioneta - ali je pred teboj že zapustil svojo partnerko, zato, da bi lahko bil s tabo?

druge: ne mi skakat naprej zakaj sem postavila to vprašanje! ne obsojam in nisem mnenja, da kdor prevara, bo to storil še enkrat. samo postavila sem to vprašanje. upam, da mi bo marioneta odgovorila.
Default avatar

mati tereza cankarjanska

hjuk je napisal/a:
jaoo jaoo

ker nisi vsak dan nasmejana in dobrovoljna, ima mož pravico, da te prevara.
ja bravo, logika par excellence.
jaz bi v takem primeru od pravega partnerja pričakovala
1. razumevanje
2. samoiniciativno pomoč, če sama nisem sposobna načeti problema

ne pa da ga gre namakat drugam, ker je baba doma slabe volje.