Pozdravljene nosečke…

Mene je pa danes nekaj full potrlo in bi rada vedela, kako ve gledate na to.

S fantom sva 2dni nazaj zvedela za spol otroka. Že prej sem mu rekla, da bi to novico delila tudi z drugimi, ampak le s tistimi, ki so nama res blizu, pa še da bi jih prosila, da o tem ne govorijo z nobenim. Pa je rekel, da se mu ne zdi nič takega, če vedo vsi. Potem pa je malo razmislil in me vprašal komu lahko pove. Pa sem rekla, da je to njegova izbira, le da bi bila full vesela, če bi to delil le z ljudmi, ki mu res nekaj pomenijo in jim zaupa.

No, pa sva se danes pogovarjala, kateri je komu povedal (jaz sem zaenkrat le mami in noni) – on je družini in enemu dobremu prijatelju, ampak glej smolo, prijatelj je to povedal punci, ki pa je taka čveka in sem sigurna, da bo vsem povedala. Bila sem tako jezna, tako prizadeta…
Vem, da vsaka to doživlja po svoje, ene ne povejo nobenemu razen partnerju, spet druge vsem – mislim, da je prav narediti tako kot čutiš. Ampak v tem primeru odločitev ni bila moja, kaj ima ta prijatelj za govoriti o temu komurkoli?
Jaz pač jemljem kot nekaj full osebnega, kaj nosim pod srcem, fantka ali punčko. To bi rada delila le s pomembnimi ljudmi v svojem življenju in niti fantu nisem tega kakorkoli onemogočila. Prosila sem ga samo, naj spoštuje mojo željo. On pa pravi, da kako pretiravam, da kaj težim s tem, da njemu se to ne zdi nič takega, da zakaj jaz ne spoštujem njegove želje, da bi on rad, da vsi vejo. Rekla sem, da jaz doma nisem povedala niti maminemu možu, tista punca pa bo sčvekala celemu mestu. Pa je rekel, da je to moj problem, če mu nisem povedala.

Zdi se mi, kot da je nekdo vdrl v mojo zasebnost in mi pokvaril veselje, nekdo ki do tega ni imel pravice. Tako sem jezna in žalostna.

Malo res pretiravaš.ker če ti je tako pomembno da to nihče ne ve bi se morala prej s fantom dogovorit komu bosta povedala in se tega držat!Je pa tako da ko bo dojenček prišel na svet bodo itak vsi vedeli!???

Jaz ko sem zvedla za nosečnost sem hotla povedati celemu svetu,nato ko sem zvedla da je fantek sem itak vsem ki jih poznam povedla to pa od same sreče in danes ko bom kmalu stopila v sedmi mesec ponosno kažem svoj že velik trebušček.Ko pa bo moj sonček prišel na svet pa bo itak moj najlepši dan.

Verjemi, da je ljudem prav vseeno kakšnega spola bo tvoj otrok. Najbolj smešne so mi tiste nosečnice, ki pravijo: Vem kaj bo, samo ne povem. Haloooooooooooo? Ja, itak je presenečenje samo za mamo in očeta, druge pa prav gladko briga kaj bo.

Torej….

Se strinjam s Sandrine 3
Tudi ne razumem, zakaj potem ostali ne bi smeli vedeti. Jaz s tem nisem imela problemov, ker nikoli nisem vedela, kaj bo.

Vem, da se ti tvoj problem v tem trenutku zdi velik, ampak skušaj pogledati z druge strani: glavno je, da je s tvojim otročkom, naj bo fantek ali punčka, vse v redu, da se ti ni treba odločati, komu od bližnjih povedati nekaj, kar dvomiš, se bojiš zaradi zdravja samega.

A so to hormoni datina?

Se strinjam z Uršo81.

Pozdravljene!

Datina,popolnoma razumem tvojo situacijo. In ravno par je tisti,ki se odloči ali povedati spol otroka ali raje počakati do poroda. V vajinem primeru sta se dogovorila,da povesta le najbližnjim,ampak žal se vedno najde kdo,ki so mu take novice še v posebno veselje in se ne sekira,ali bo to koga prizadelo ali ne,če pove naprej…In to je začaran krog. Zdaj je,kar je. Žal je tvoj partner povedal napačni osebi…Ampak jaz se s tem ne bi obremenjevala. Fantek ali punčka-važno,da je dete zdravo! Ne obremenjuj se s takimi stvarmi. Povsem normalno je,da je tvoj partner hotel povedati vsem. Tudi on se vajinega otroka veseli prav tako kot ti! Jaz sem tudi pred kratkim izvedela,kaj bomo imeli. Z možem nisva nikoli govorila,kako bova odreagirala na novico,katerega spola je. Me je pa presenetil,ko je ginekologinjo na nuhalni že na začetku vprašal,če bo povedala za spol. Ampak takrat je bilo še prezgodaj…Potem pa sem ga vprašala,zakaj želi izvedet za spol,ali bo povedal tako novico tudi ostalim…Pa je samo rekel,da je zanj bolj pomembno zdravje otroka kakor spol,da pa ga vseeno zanima,kaj nosim pod srcem,ker si potem lahko predstavlja,kako bo ime fantku oz.punčki,kakšne pajacke mora kupit in podobno. In takrat sva sklenila,da ko izveva za spol,da bo to samo najina skrivnost. Če pa naju kdo vpraša,kaj bomo imeli,rečeva,da še ne veva in zgodba je zaključena. Ker mene so tudi spraševali,če se je že kaj videlo,kaj bo,pa me je to tako pogrelo. Zdaj pa imam mir in ne drezajo več!
Tako da rajši uživaj v nosečnosti,božaj svoj trebušček in se veseli dne,ko boš držala majhno štručko v naročju. Drugi naj imajo pa delo…

Midva sva želela vedeti za spol. Tako sva najprej vprašala na nuhalni, pozneje je bilo samo še potrjeno. Če želi kdo vedeti, mu pač poveva, sicer pa sva vse razložila najini mali hčerkici, ki pa tudi vse pove, če jo kdo vpraša. 🙂

LP

če sta se odločila povedati, potem povejta vsem. Sicer si bodo itak sami med seboj, ti boš pa hodila z dolgim nosom okrog. Ljudem se to ne zdi tako pomembno kot tebi.
Midva sva vedela za spol, pa nisva nikomur povedala, sva rekla, da ne veva.

Malo pa ti delajo hormončki…. si prizadta zaradi nepomembnih stvari.

Če sta hotela skrivnost zadržat zase, ne bi smela povedat nikomur. Saj poznaš tisto … če vesta dva, je skrivnost, če vejo trije, ve ves svet.

Brezveze se sekiraš. Sploh pa nikjer ne piše, da je zdravnik videl prav. :))))

Če poveš, poveš vsem (če že vprašajo), če se odločiš, da nikomur, potem tudi enemu ne smeš. In tudi ne smeš zameriti, če se novica razširi, saj si jo vendar sama sprožila.

Prvič nismo vedeli za spol in sem vsakemu radovednežu povedala, da pač ne vem, zdaj, drugič, pa sva z možem vprašala za spol in se tudi ne sprenevedava pred drugimi. Poveva pač.

Meni niso všeč ljudje, ki se sprenevedajo.

Sicer pa – ne misli, da je strašno presenečenje ob rojstvu ravno spol otroka. To je tako velik dogodek, da to, da veš v naprej spol ni nič tako fascinantnega kot sam pogled na bitje, ki je rojeno.

Morda se nehaj sprenevedati in pač spregovori o tem, kakšnega spola je (najverjetneje) otrok, kot skrivnost pa zadrži ime, ki si ga izbrala zanj. Tudi to je lahko presenečenje za druge. Pa tudi res je, da če boš razlagala o imenih, boš doživela negodovanja, nasvete, in 100 komentarjev, ki bo vplivalo na tvojo odločitev. E, tu pa se jaz ne dam motiti…

Jaz sem vprašala na nuhalni za spol in to tudi povedala vsem tistim, ki jih je zanimalo, ker me to, da ve moja družina in prijatelji, sploh ni motilo. Ko me je pa vprašala trgovka v trgovini, ki jo poznam samo na videz, če vem, ali bo fantek ali punčka….no to je šlo pa za moje pojme malo čez mejo lepega bontona z njene strani. Sem se ji tud kar zlagala, da ne vem spola, ker kar vsagmu pa tud tega ne bom razlagala.

ne ven no, kako ti je lahko spol otroka nekaj tako intimnega, da ne želiš tega deliti z drugimi…saj sta samo dve možnosti, potem bojo pa itak vsi vedeli…pa saj tudi z imeni je tako…razumem pa, če ne želiš deliti informacije, kako in kje je bil otrok spočet, kako se odziva v trebuhu ipd.

Ve eden, ne ve nobeden. Vesta dva, ve pol sveta. Če bi se odločila da nikomur ne bi povedala in se tega držala, bi bila lahko to vajina skrivnost. Kakor sta povedala kolegu, mami … ma nima veze, nekomu se zareče, drugemu se ne zdi informacija nič tako skrivnostna, da bi si mislil jo obdržati zase.

Jaz za prva otroka nisem vprašala, v tej nosečnosti pa tudi ne. Sploh si ne morem na čisto, ali želim vedeti v naprej. Verjetno tudi tokrat ne bom vprašala, ker je vseeno drugače, če ne veš, kot če imaš že rojstni list v naprej spisan. Meni je važno samo to, da donosim in da bo z otrokom vse v redu. Do sedaj me instinkt ni pustil na cedilu, pa da vidim, če bom morda zdaj sfalila;)

Ja, v nosecnosti se marsikatera stvar zdi zeeeeloooo pomembna in prav dramaticno dozivljamo vse skupaj, a ne? Verjemi, da se ostalim ne zdi tako tragicno, kot to jemljes zdaj, pocasi pa se bos tudi ti skulirala. Itak, da bi morala 100 % zadrzati zase, ce ne bi zelela, da novica prodre … tako ali tako bi cez kak mesec kdo pozabil na zaupnost informacije.
Pa res racunaj na to, da hormoni igrajo prav zanimive igrice z nasimi custvi. Kako bi sicer razlozila histerijo ob izbiranju vozickov, pa razne napade gnezdenja … 🙂

Zanimivi odgovori, ni kaj.

Definitivno je najbolj pomembno, da je otrok zdrav, nikoli nisem trdila drugače. Ne vidim pa razloga, da če sem se odločila z nekaterimi deliti to informacijo, da bi pol pa morala povedat kar vsem. Res, tvegam, da se bo stvar razširila, ampak mi ni treba tega deliti s tistimi, ki nočem. Ne gre za nikakršno sprenevedanje.

Meni je pač pomembno to, kateri drugi je pomembno kaj drugega, kar meni morda ni. Pač smo si različne. In sigurno je, da na vse to vplivajo podivjani hormoni. Zanimivo pa je, da nekatere imajo razumevanje samo za vplive svojih hormonov.

Punce lepo se imejte!

Dober point! 🙂
Eh, ne sekiraj se, bos za nazaj videla, koliko enih stvari se v nosecnosti jemlje smrtno resno in tragicno … sej, cez par let se bos verjetno smejala kaksni odbiti fori.
No, salo na stran, hormone je potrebno jemati cisto resno, pa tudi biti pripravljene na njihove igrice. Na primer ne pozabite, da se kake tri dni po porodu zgodi cela revolucija in ni vedno lahko jo prebroditi. Jaz sem imela nekaj tezav, prva hci je zelo pocasi jedla in so me sekirali dan in noc, da ne napreduje; druga hci je sicer jedla, vendar je vse izbruhala, sestre pa se niso imele casa ukvarjati (naval novorojenckov) in so samo tezile z dodatki, jaz pa jim nisem mogla dopovedati, da nekaj resnicno ni v redu. V obeh primerih si nisem mogla pomagati in sem samo jokala in jokala, ceprav sem racionalno vedela, da so to hormoni in blabla. Pocutila sem se kot dveletni malcek, ki bruhne v jok, ko zacuti frustracijo.
No, tolk, upam da bo kateri koristilo.

Hvala *jasna*, tvoj post je bil eden izmed daleč najbolj pozitivnih. Racionalno se zavedam vpliva hormonov, je pa to moj prvi otrok in se mi morda tudi zaradi tega zdi, da mora biti vse posebno. In bom poskusila se vsega tega vpliva hormonov zavedati tudi za naprej, sploh po porodu, ko spet vse eksplodira. Bodi lepo!

Ne sekiraj se. Mislim da bi se morala odločit da ne povesta nikomur oz. če sta povedala nekomu lahko pričakujeta da bodo tudi drugi zvedeli.
Meni se je zgodilo celo huje…moja gin je bila sorodnica od moža. Midva nisva hotela vedeti kaj bo in to je ona vedela. Ker pa je njena mam ful vrtala vanjo ji je povedala. Se pravi njena mama je vedela prej kot midva, halooooo. Men ni blo najbolj prav, ampak kaj čem. Važno da je bila naša punči zdrava in da mi sedaj kravžlja živce s svojimi vragolijami 🙂
Pa veliko sreče!