POKRADLI SO MI HRUŠKE!
in to že drugo leto zapored iz dela sadovnjaka, ki od hiše ni viden. Hruške sem glede na lanskoletno izkušnjo – čeprav so najkasnešjše sorte- včeraj popoldne hotela potrgat, pa jih ni več. V petek pa so še bile. Kaj bi vi storili? Prijavili, posekali, poškropili…? Buh, sem jezna. Pa bi jih bilo kakih 30 kg…
Sori, ne bodi jezna, a spomnila si me na tisto pravljico o zlati hruški :-))
Čaki, kako že gre – trije bratje, vsak večer, stražijo hruško, prvi zaspi, drugi zaspi itn itn
Skratka, naslednje leto, vsako noč, v grm na stražo – čist res. Pa še kamero ali fotoaparat v roke (ne puške…), pa poslikaj plenjenje in potem ga seveda zaustavi.
Moka – odlična ideja. Sem se pa odločila, da bom po vasi razglasila, da bom drugo leto hruške pošpricala s takim strupom, da bodo tisti, ki jih bodo jedli na smrt zboleli. In če bodo hotli živi ostat, bodo morali v bolnici povedati kje so kradli, da bom lahko povedala, s katerim strupom jim lahko rešijo kradljivo rit.
Ni tako dobra ideja. Star vic pravi takole: v gostilni je moški pojedel zrezek do polovice, potem ga je pa prijelo na stranišče. Da mu ne bi kdo sunil zrezka, je napisal na prtiček “Pljunil sem v krožnik.” Ko je prišel nazaj, je bil preostanek zrezka nedotaknjen, na prtičku pa je bilo dopisano “Jaz tudi.”
Uf, 30kg, to je pa že ornk kraja! Kar na policijo in naj spišejo ovadbo proti neznanim storilcem! Pa že drugo leto so ti to naredili … če jih v tretje dobiš, potem ti bojo mogli še za nazaj plačat!
Poleg tega se mi zdi edino moka dobra rešitev … za vse ostalo: govorice, psa, elektrika, alarm je preveč dela in tudi tožijo te lahko … saj veš: hotel sem pokrasti hruške, pa me je njen pes šavsnil, evo pa imaš težave …
No ja no, ne živimo v ameriških filmih.[/quote]
Tole ni čisto nič ameriško – lastnik psa odgovarja zanj in mora
preprečiti napade svoje živali. Tudi če pes ugrizne vlomilca v
tvoji lastni spalnici, te vlomilec lahko toži. Blesavo, ampak resnično.
Bi pa jaz take “junake”, ki si postrežejo s tujo lastnino…ne vem kaj
bi jih…ej. Verjetno bi res nastavila vsak kamero, da bi vedela, kdo
je bil. Ker TO je tisto, kar človeka najbolj “matra”.
Ponavadi so kakšni sosedi, ki izgledajo najbolj nedolžno in nas najbolj
prijazno pozdravljajo….majčico jim… 🙂