Med.Over.Net

Starši in otroci

Odgovarjajo: Mirjana Frankovič, specializantka TA psihoterapije, doktorandka SFU Dunaj

Za naše navihance je potrebno biti iznajdljiv, domiseln, ustvarjalen, igriv, vesel, nasmejan, iskren, vztrajen, včasih zaskrbljen ... Preberite izkušnje in zaupajte svoje.

Mirjana Frankovič , specializantka TA psihoterapije, doktorandka SFU Dunaj

MirjanaFrankovic

predolga porodniška?!!?

Default avatar

škratka1

Včeraj moževa mati pošteno razžalostila, morda tudi zato, ker se zadnje čase že sama precej ukvarjam z dejstvom, da se moja porodniška naslednji mesec izteče.Izjavila je namreč, da je porodniška tako ali tako predolga, da se otrok v tem obdobju preveč naveže na mamo in "da so potem težave".
Da se razumemo, s taščo se sicer dobro razumem, najinega sina bo do odhoda v vrtec pazila ona, za kar sem jih hvaležna. Imava korekten odnos in upam, da ne bo katera razumela tegale posta kot kritiziranje vsega povprek. Priznam pa, da imam zelo nizek prag za njene (verjetno dobronamerne?!) pripombe, sploh če temeljijo na tem, kaj je prav in se spodobi v okolici, v kateri živi(m)o.
V zadnjih mesecih je sedaj desetmesečni sin v obdobju, ko je zelo navezan name. Pred osmim mesecem nikoli ni bil problem, če sva ga za krajši čas dala v varstvo, niti se ni bal ljudi, ki jih je videl prvič. Nasprotno, v naročje bi zlezel tudi poštarju! Sedaj so se stvari popolnoma spremenile, sploh, odkar je postal bolj "samostojen" in bolj mobilen. Poleg tega bi me ves čas lupčkal, oblemal in se crkljal. Ne vem no, meni se to v tem času zdi čisto normalno. Z možem imava srečen zakon in ne čutim nobene potrebe, da bi otroke priklepala nase. Delo, ki ga opravljam, me zelo veseli in rada hodim v službo.Priznam pa, da mi je trenutno težko pri srcu, ko pomislim, da bo čez en mesec vsega konec in bom otroka oddala v varstvo nekomu drugemu.

Sedaj še sama ne vem, kaj me bolj muči.Doslej sem mislila, da se ta "ločitvena kriza" dogaja samo drugim, pa se očitno ne:)))) in ne vem, kako naj se spopadam s tem.Po drugi strani pa me prav MOTI, da nekdo, ki je tudi sam mati, misli, da je nekaj narobe s tako majhnim otrokom, da je navezan na mamo. Meni se zdi nekaj najbolj naravnega, da je otroku omogočeno, da v prvem letu preživi čimveč časa z njo in to je ena redkih stvari, za katero sem tej državi resnično hvaležna!
Malo dolga sem bila, vem, tole je pravzaprav bolj moje razmišljanje kot vprašanje...pa vendar, upam, da se bo katera odzvala....
Default avatar

martinaa

Včasih so imeli precej krajšo porodniško, mogoče je bila tvoja tašča ena izmed tistih,ki so morale dati 6 mesečnike v varstvo. Res pa je, da je obdobje okrog enega leta ''kritično'', takrat je bila tudi moja zelo navezana name in se me je držala. Najbrž je čutila, da je tudi meni zelo težko. Negativno sva vplivale ena na drugo.

Šele po nekaj mesecih vrtca mi je vzgojiteljica direktno povedala, da se čuti, da sva obe sproščeni in da nisem več tako zaskrbljena kot na začetku.

Mislim, da otrok čuti, da ti je težko, ker se bo zaključilo to posebno obdobje.
Poskušaj ta čas čimlepše preživeti in se čimmanj sekirati. Potem pa kot vse druge mamice. Ni lepšega ko priteče otrok v tvoje naročje, ko prideš iz službe.
Mogoče imaš možnost krajšega delovnika? sama sem delala 7 ur in že ta ura je bila neprecenljiva.

Srečno.
Default avatar

gulmy

Jaz te čisto razumem. Sem imela gorzno krizo it nazaj v službo, ki se je nisem veselila. No, sedaj sem že mesec in pol v službo, malčka mi je čuvala babica, sedaj mož, potem spet malo dopusta, pa zopet babica in septembra končno vrtec. Ni mi lahko, ko vidim, da vse te spremembe vplivajo na malča. Pa je zelo komunikativen in odprt, z babico se imata super, z očkom itak, ga pa te spremebe zmedejo v toliko, da slabše spi, se več zbuja ponoči. Tolažim se, da moramo vsi iti čez to fazo in tudi mislim, da se bo malček v vrtcu imel dobro, potem ko bomo dali skozi uvajanje. Eno leto se mi ni zdelo nič preveč, ne predstavljam si, ko v nekaterih državah mame delajo že po treh mesecih.
Tašča verjetno ni pomislila, kako te lahko prizadene njena izjava.
Pa še to, prve tri dni sem zjutraj pred službo jokala, tako da ločitvena kriza je na obeh straneh.
Pozdrav!
Default avatar

kokica76

V tolažbo... mene je blo tudi strah kako bo, ko bom šla spet delat... me je črvičlo in grizlo že kašen mesec prej. Pa ja zalaufalo in ni blo sploh krize (no, jst sem jo imela), ma tamali pa skoraj nič. Ta prvi dan me je malo čudno gledal, pol je pa očitno hitro ugotovil, da me več časa ni in se prilagodil pač novemu sistemu. Zdaj, ko pridem domov, priteče k meni, me polupčka in spet leti k svojim igračkam:):)

kr pogumno, otroci so prilagodljivi bolj kot si mi mislimo:)
Default avatar

tudi

meni se zdi še za kakšno leto prekratka;
in normalno je, da je otrok vse do 3 leta najbolj navezan na mamo
tašča se pa najverjetneje boji tega, da bi zaradi takšne normalne navezanosti imela težave, ko jo bo imela v varstu; kar pa bo seveda še najbolj odvisno od nje, ampak lažje je prevalit odgovornost na predolge porodniške in navezanost na mamo