konec zveze
Začel se je čudno obnašati.Hodil je pozno domov, pogovarjala se nisva več veliko. Rekla sem mu, da želim njega, da želim z njim živeti in imeti družino – on pa je bil tiho. Vedela sem, da moram narediti naslednji korak. Rekla sem mu, da je konec, da ga ne morem prositi, naj bo z mano. In mirno je po sedmih letih odšel in za sabo zaprl vrata. Ko sem ga vprašala, kaj ga mori, ni znal odgovoriti, vse njegove besede so bile ne vem.
In danes, po treh tednih odkar sva končala, je on na dopustu z drugo
žensko!!!!!!!!!!!
Si predstavljate? Tip res nima jajc.
Razumam, da se človek zaljubi v drugega, ampak lahko bi povedu, v najinem primeru pa je vse preložil name!!!???
Seveda sem v krizi in nič mi ni jasno.
Kaj pravite?
Kaj naj rečem, začela boš živeti na novo in to brez njega. glede na to kaj je naredil,upam, da ga ne boš pogrešala.
primož
Kolikor ti je sicer lahko trenutno hudo, toliko srečnejša bodi da je konec. Ja, morda boš to težko razumela, ampak nekoč pa že.
Če te je lahko tako zlahka zamenjal kot po sistemu »staro za novo«, potem kakih posebnih vrlin že nima in tudi tafrišna ni in ne bo ljubljena, lahko je le z njo. To pove vse. Preboli ga in ŽIVI naprej !
LP
Cec
Kriza … vem … pri meni je bilo še malo slajše – naslednji dan, ko sva šla narazen je bil uradno že z njo, mojo “prijateljico” in jo predstavljal njegovim prijateljem. Vsi so mi rekli, da se bo vrnil, pa nisem verjela, ampak res je skesano prišel nazaj, vendar ga nisem sprejela, saj me je to preveč potrlo. Predvsem to, da je šel z Njo… bilo katero drugo bi lažje prebolela, ampak njo… ne, ni govora…
Moj nasvet: pojdi sama naprej, nekaj časa bo hudo in boš zgubljena, ampak glavo pokonci … po vsakem dežju posije sonce!
Vso srečo!
Predvidevam,da si še relativno mlada,zato je morda najbolje si zapomniti najpomembnejšo lekcijo: moški nikoli ne vedo,zakaj odhajajo.Nikoli ne boš dobila odgovora na to in vedno se boš,po vsaki končani zvezi, spraševala zakaj ni imel jajc povedat.
Bistveno lažje ti bo prebolevat preteklo zvezo,če boš sprejela dejstvo,da zveze je konec in ,da pravzaprav sploh ni pomembno zakaj…oz.odgovor na zakaj je:zato,ker ni bila prava.Ne se mrcvarit in vrtat po sebi:))
Življenje gre res naprej in tudi ti boš šla…še vsaka je šla.Novim dogodivščinam naproti:)))
Pozdravljena Katarinaa! Veš, jaz te pa prav občudujem, saj se mi zdiš res pogumna ženska. Sedem let sta bila skupaj, tako te je razočaral, ti pa ne deluješ tako zelo obupano kot nekatere ženske na MON-u po ne vem koliko letih, ko so še zmeraj nore na svoje “bivše prasce” in jokajo za njimi. Najprej jih obtožujejo itd. potem, ko jih drugi na tak način spoznamo in komentiramo, se pa jezijo na nas in pljuvajo. Res, kapo dol. Tudi sama sem bila v podobni situaciji, le da nisva bila niti približno tako dolgo skupaj – 1 leto, dekle s katero me je varal je pa bila njegova bivša, zaradi katere je pustil mene. Nekateri se pač nikoli ne spremenijo, a to ne velja za vse. Ostani optimistična in našla boš takega, ki te zasluži oziroma še bolje – on bo našel tebe :).
Srečno in lp,
Sie
Sedem let… to obdobje mi je nekako zelo znano…
Veš katarinaaa, meni se je tudi nekaj podobnega zgodilo, vendar za razliko od tega, da bi bila ona tiho, sva o vsem tem govorila.
Res je, že dan po tem, ko sva se razšla in še ni bila niti vložena ločitev, je že živela pri njem in spoznala njegove starše.
Boli, vem, toda lahko ti povem le nekaj – naj boli, naj se bolečina izživi in nato se vprašaj – če ti je lahko kaj takega naredil, ali je (bil) vreden, da ti tako trpiš?
In ne glede na to kako se boš tedaj počutila – vedi da NE, ni vreden tega, da se mučiš zaradi njega.
Verjamem, da bi hotela marsikaj vedeti o tem kako in zakaj, vendar se s tem resnično ne ubadaj. Če bo priložnost, lahko morda izveš, vendar ni vredno, da se ubadaš z njim, da bi izvedela odgovor.
Drži se in verjemi – življenje je kot hoja skozi prelep gozd. In globje kot gremo, več lepot nam ponuja, jasa na sredi pa je naravnost čarobna. Če se spotaknemo ob korenino in pademo, po zabolelo, vendar ni vredno, da gremo nazaj iz gozda. Pojdi dalje proti prečudoviti jasi, čeprav je trenutno toliko grmičevja okoli tebe, da prenehaš verjeti v njo.
Tole sicer lahko drži, vseeno se mi pa zdi, da gre tu samo za vrh ledene gore. Ne verjamem, da je bila impulzivna odločitev, bolj sem prepričan sem, da so bile korenine nekje daleč bolj nazaj. In da tole z družino ni bilo rečeno samo enkrat, pa tako mirno…
Vendar pa: kolikor berem, je Katarina izjemno samozavesta, odločna, analitična in v teh zadevah (sociološko-partnersko-psihološke) dobro podkovana. Zato me malce presenča tole presenečenje nad njegovim odhodom.
Mogoče bi bila tole lahko dobra nova tema: le zakaj so (hm, ste?) nekatere ženske tako prepričane, da vse vedo in vse obvladujejo in da jim je vse jasno.
In zakaj nekatere ženske tako napačno ocenjujejo svoj “tržni položaj”, o čemer je že bilo dosti govora na nekaterih drugi postih (ljubezen kot trgovina)
Da ne bom čisto skrenil: mislim, da se je konkretni gospod počutil ogroženega ob Katarinih (tudi pa ne samo družinskih) ambicijah, njeni premočrtni odločnosti, trmi in “besserwissen” mentaliteti (tole sem zanalašč dal v rožice) In je, logično, iskal izhod..
Ima cec kar prav 🙂 Drži za oba spola in to brez izjem.
Zna pa celo biti neprijetno, če moški dejansko prične verjetni v to, da velja takšna stvar samo za ženske, saj gre za zbijanje ženske samozavesti (ali pa vsaj željo, da bi bile ženske manj samozavestne) – saj je žensko ki nima samozavesti lažje osvojiti, lažje manipulirati… Skratka BORG, žal moram tvoje razmišljanje označiti kot šovinistično in ja, ženske imajo očitno boljši “tržni položaj”, saj se mi zdi, da težje moški shajamo brez žensko kakor obratno (in že to, da mi bolj potrebujemo njih, kot one nas jim daje večjo “tržno vrednost”).
Ne strinjam z zadnjo trditvijo kdo naj bi komu bil bolj potreben In tudi s šovinizmom ne bi tako hitro mahal. Ima Borg delno prav, čeprav je morda vse skupaj malo nerodno izraženo. Če izhajam iz sebe, se tudi ne bi preveč strinjal, da se z menoj dela nekakšne načrte, ampak želim kot moški ta načrt soustvarjati. Medtem, ko je opaziti, da je pri ženskah velikokrat obratno: da se ustvarjanje načrta pričakuje od moškega in se ga o primernosti in neprimernosti ocenjuje šele na podlagi “končnega izdelka”.
priporočam malce bolj pazljivo branje- bomo prihranili čas in energijo.
Govorim o NEKATERIH ženskah, ne vseh..
Še vedno pa mislim, da tale tale Katarinina zgodba ni čisto tako enostavno premočrtna, kot se prikazuje. Zelo težko se zgodi, da bi nekdo kar naenkrat storil kaj takega, torej zamenjal partnerja kar na horuk. Za to morajo biti neki vzroki, traja pa dalj časa.
In ja, trdim, da nekatere ženske (ja, tudi moški, da ne bo spet obtožb) teh znakov ne prepoznajo ali pa jih ignorirajo.
In potem smo spet pri pogodbi in tržni pozicji.
Torej, če se neki gospod odloči občasno preživljati čas z žensko z dvema otrokama, je to to in nič drugače, torej pogodba – sva skupaj, kadar in kolikor uspe, in nič več.. In če se potem druga stran (recimo, da je to Katarina, ni pa nujno..) premisli, je posledica jasna. Otrok in mogoče tudi zakonsko življenje pač ni v okviru prilagodljivosit te prvotne navidezne pogodbe.
In ignoranca tega dejsta je tisto, kar me vedo znova čudi..
pa se spet malo javljam.
kaj se je zgodilo?
Mene še vedno zvija, ne morem normalno živet, sem depresivna in mi gre ves čas na jok.
In kaj me najbolj žge? To, da je z drugo, in da ne misli več name in da si niti najmanj ne želi biti z mano.
Njegov anto je ves čas pred njenim blokom in živiva v istem kraju.
Izvedela sem tudi to, da se je z njo dobival že kar dolgo nazaj. Zakaj se mi je to moralo zgoditi, ali me bo res kdaj minila ta tesnoba?
In sprašujem se, kaj sem v zvezi delala narobe, da je pobegnil z drugo in če sem ga s svojimi načrti in željami res zatirala in obremenjevala?
Oj,
namesto da obtožuješ sebe in se sprašuješ, kaj si naredila narobe, se rajši vprašaj, kakšen človek je to, ki gre lahko takoj k drugi ženski. To je znak, da te ni močno ljubil ali pa da sam ne zna živeti. Morda sploh ne zmore zares ljubiti. Če je tako, je super, da je odšel.
Sebe vprašaj rajši, kako da si tako dolgo zdržala s takim tipom (saj ni čez noč postal tak kot se vidi iz njegovega ravnanja), kateri so znaki, da tako ravnanje prepoznaš, da ne boš ponovila napake in da mu naslednji ne bo podoben.
In še, ali si imela pravo komunkacijo v odnosu, si vedela, kako se partner počuti, je on vedel, kako se počutiš ti? to je ključ do dobrega odnosa.
lp
Zanimivo,ker tisti,ki odidejo brez besed,nazadnje zelo veliko v kratkem povedo njihova dejanja.
Ponavadi se kmalu pokaže nova “trofeja”.
En čas se skriva,potem se dela malo zmedeno,se krega in odide.Na koncu je še zelo zmeden tisti,ki ne ve,zakaj ostaja sam in kaj je delal narobe.Išče napake na sebi in krivi sebe,a zmotno.Največkrat ni nič kriv.Le zanimanja ni več v stari zvezi.Pol se preobrne na drugo stran.Vsa energija je usmirjena v novo še prikrito vezo.
Morje,dopust,sonce,zrak,zabava,brezskrbni dnevi…….Super.
Realnost še pride,samo malo kasneje.Morda spozna,kakšen cepec je.A nič zato,ti pojdi naprej,brez,da ga vključuješ v “potencialno”prihodnost za naprej.
Vem,da trpiš,da ga pogrešaš,da ti je hudo ob misli,da te je zavrgel kot staro “šmir coto”.Pokazal je kaj je on in ne kaj si ti!
V tvojem primeru -On si je našel novo bejbo in nate dobesedno kar pozabil.Nič se ne sekiraj,škoda živcev in neprespanih noči ter depresivnih dni.Lažje je reči,a vendar…
Tudi zate bo posijal sonček sreče,le da ne vemo za katerim vogalom in kdaj te čaka ta sreča.Le trdno moreš verjeti v njo in vse se ti bo v redu steklo!
Z mojimi iskrenimi željami-Kiara!
hvala Kiara
moram pa vam še povedat, da mi je poslal sms, da želi biti vsaj moj prijatelj in kaj mora narediti, da bi to lahko postal. rekla sem mu, da hočem resnico in da potrebujem čas.
in, kaj sem dosegla?
Priznanje. Priznal mi je, da je mutil, da ga je zmešala in da mi ni mogel pogledati v oči (škoda da tega ni zmogel že prej).
In zdaj se počutim veliko bolje. Ne vem sicer zakaj, ampak veliko lažje mi je.
Zdaj bom upoštevala vse vaše nasvete in kar čutim, da mi bo kmalu zelo lepo.
Hvala