mame samohranilke
se ti smili moj otrok, ki živi brez očeta?
samo zakaj se ti nisem smilila jaz, ki sem morala prenašati takšno in drugačno nasilje?
In zakaj se ti ni smilil moj otrok takrat, ko je živel v tem nasilju, očeta poznal bolj ali manj samo v alkoholnem stanju?
….
mislim, da bi ti veliko samohranilk reklo kaj podobnega kot jaz….
Morda samo provociraš, ampak vsak črni humor tudi ni smešen (prej surov).
Če pa ne provociraš, te v imenu mamic samohranilk prosim, da nehaš soditi o stvareh, ki jih ne poznaš. Na osnovi tvojega odgovora utemeljeno sklepam, da si oseba, ki gleda smet v očesu svojega bližnjega, bruna v svojem očesu pa n e vidiš. Torehj najprej malo delaj na sebi. Potem bodo tudi tvoji komentarji bolj upoštevanja vredni.
S tvojim mnenjem se povsem strinjam, vendar pod pogojem, da se trudita OBA (dekle in fant). Sicer pa današnja družba življenja ne prikazuje realno: vse je samo žurka, seks, prilagajanje lepotnim idealom, razne “mega” in “super” zabave… Ko deklica postane mamica, ji je hitro jasno, da so v življenju tudi obveznosti in delo, medtem ko fantje pogosto tega ne razumejo. Oni bi bili še kar po starem komot in tudi zvestoba je nekaj zelo preživetega…
ma ja,seveda smo imele srečo. Požreš,prosiš, se prilagajaš na koncu se vseeno splača, otrok ima obadva starša ob sebi. Zakon je kot prijateljstvo na začetku ful fajn, potem pa vidiš,da prijateljica sploh ni taka ,kot si mislila. Se pač prilagajaš, spreminjaš,oprostiš. Tudi otrok te prizadane v življenju pa ga zato ne odkrižaš.
Imaš take in drugačne mame samohranilke. Tale post je spet en poskus, da bi vse stlačili v en kalup. Ja, nekatere so take, da so se spustile v razmerje brez premisleka in hitro imele otroka, šele potem pa so ugotovile, da niso za skupaj. Druge so hotele samo otroka in ker so videle, da so izpolnile svoja pričakovanja, so se hitro odkrižale moža. Tretje so menile, da so resnično in zares našle človeka svojega življenja in dokler ni prišel otrok, se je možiček tudi zares prilagajal. Ko pa je bil otrok na poti, je menil, da se ni potrebno več truditi za ženo, ker jo že itak ima, in je pokazal svoj pravi obraz ter začel popivati, odhajati zdoma, biti nasilen itd. Četrte so matere samohranilke samo na papirju zaradi birokratskih zadev. To pa je bolj ali manj skoraj vse. No, še kakšna vrsta bi se našla.
Niso vse za v isti koš, ene so bolj, druge manj prizadete zaradi ločitve. Ja, so tudi take, ki sploh niso.
Lepo napisano.
Bom ponovila v alinejah, da bodo nekatere lažje razumele:
– Nekatere so se spustile v razmerje brez premisleka in hitro imele otroka, šele potem pa so ugotovile, da niso za skupaj.
– Druge so hotele samo otroka in ker so videle, da so izpolnile svoja pričakovanja, so se hitro odkrižale moža.
– Tretje so menile, da so resnično in zares našle človeka svojega življenja in dokler ni prišel otrok, se je možiček tudi zares prilagajal. Ko pa je bil otrok na poti, je menil, da se ni potrebno več truditi za ženo, ker jo že itak ima, in je pokazal svoj pravi obraz ter začel popivati, odhajati zdoma, biti nasilen itd
– Četrte so matere samohranilke samo na papirju zaradi birokratskih zadev.
– Še kakšna vrsta bi se našla.
Smili se ti otrok brez očeta? sva bile z mamo same, pa mislim, da je bilo boljše kot bi bilo z njim.
Kadarkoli sem ga videla je bil nažgan, sva prišle k njemu na obisk me je nadrl…
Živeti s takim človekom? Ne hvala! Rajši zelo skromno pa samo z mamo.
Najprej se pozanimaj zakaj so samohranilke, potem pa sodi.
Ta spadajo pod prvo vrsto, ki jo je omenila Frca :)[/quote]
Po mojem ni enako.
– Nekatere so se spustile v razmerje brez premisleka in hitro imele otroka, šele potem pa so ugotovile, da niso za skupaj.
– Nekatere so kmalu ugotovile, da partner ni to, kar so upale, ampak so mislile, da če bi imela otroka, bi se partner spremenil.
Prve so imele prvo otroka in šele potem ugotovile, da partner ni v redu. Druge so kmalu ugotovile, da partner in v redu, ampak so mislile, da se bo zaradi otroka spremenil. 🙂
Jaz mater samohranilk praktično ne poznam, poznam pa veeeeeeeeliko mater samohranilk na papirju.