Duševne motnje
Če je pa vse, kar ni čisto ok z našo psiho, že duševna motnja, potem smo pa kar vsi duševno moteni. Ojej, ojej! Nespečnost okusi skoraj vsakdo – ne poznam človeka, ki ne bi nikoli občutil, kaj je nespečnost. Prav tako tudi stresni odzivi – šole in službe naravnost povzročajo duševne motnje (stresne odzive)! Pa še analogija duševnega stresa s telesnim stresom: Ali bi rekli temu, ko tekača po napornem treningu bolijo roke in noge, telesna bolezen? Sigurno ne! Zakaj pa je potem duševna motnja to, ko je oseba po celodnevnem psihičnem naporu psihično izmučena?
Kar se pa anket tiče, je pa tako, da pritrdilno odgovorijo tisti, ki se opogumijo drugi pa raje molčijo(duševne motnje so velika sramota, ljudje se jih sramujejo in jih zato prikrijejo). Opredelitev psihičnih motenj v psihiatriji je daleč preširoka… To je tako, kot če bi vsaka telesna bolečina že bila bolezen zase…
Največji problem je, da se v službah dogaja mobing in zato vsi bežijo v bolniško in pritiskajo na zdravstveno službo. Treba bo urediti odnose in razmere v službah, pa bodo ljudje takoj bolj zadovoljni in manj pritiskali na zdravstveno službo. V razvitih evropskih državah delodajalec da kaj na zadovoljstvo zaposlenih, ker ve, da bo samo zadovoljni delavec delodajalcu dal tisto, kar od njega pričakuje – tj. dobre delovne rezultate, pri nas pa marsikje še vedno delajo z ljudmi kot s smetmi (zadnji primer je npr. Luka Koper – kaj takega se v razvitih zahodnih državah ne dogaja).